Skoči do osrednje vsebine

5. 1. 1992: Ruplovo pismo ameriškemu zunanjemu ministru Bakerju

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.

Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel je poslal pismo ameriškemu državnemu sekretarju Jamesu Bakerju. V njem ga je obvestil o pogledih Slovenije na dvostranske odnose med državama, slovenskih ocenah jugoslovanske krize in vojne ter pogledih na nekatera mednarodna vprašanja.

James Baker

Ameriški državni sekretar James Baker. | Avtor U.S. Department of State/Wikipedia

Pismo je ameriškemu zunanjemu ministrstvu predal predstavnik Republike Slovenije v Washingtonu, dr. Ernest Petrič. V njem je Rupel poudaril, da si prebivalci Slovenije želijo, da bi se še leta 1992 končala vojna in rešila jugoslovanska kriza, želijo si pospešiti razvoj tržnega gospodarstva in okrepiti demokratične ustanove. Po demokratičnih volitvah leta 1990 so odstranjene vse ovire za vsestranske in prijateljske odnose. V Sloveniji so v zadnjih letih, še zlasti pa z novo ustavo ustvarili demokratične ustanove po zgledu parlamentarnih demokracij in z velikim varstvom človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Republika Slovenija si želi okrepiti politične odnose z ameriško vlado in nacijo.

Modre čelade na Hrvaškem?

Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Jugoslavijo Cyrus Vance je v New Yorku po dveinpolurnih pogovorih z dr. Butrosom Galijem odgovarjal na vprašanja novinarjev o svoji peti misiji v Jugoslaviji. Vance je izjavil, da je na pogovorih v Jugoslaviji dosegel dva cilja. Prvi je dogovor z voditelji Srbije in Hrvaške o prihodu mirovnih sil OZN in drugi prekinitvi ognja. Poudaril je, da so se med obiskom v Jugoslaviji s srbskim in hrvaškim predsednikom dogovorili o razmestitvi mirovnih sil ZN, z vojaškimi poveljniki v Sarajevu pa je bil sklenjen sporazum o prekinitvi ognja, ki sta ga obe strani kljub občasnim kršitvam spoštovali.

Gospodarsko sodelovanje Hrvaške in Slovenije

Na zasedanju hrvaške vlade, ki ga je vodil dr. Franjo Gregurić, so po poročilu ministra za obrambo Gojka Šušaka o doseženem sporazumu o brezpogojni ustavitvi ognja ugotovili, da so rezultati sporazuma očitni, in poudarili, da bo Hrvaška še naprej dosledno spoštovala sporazum in pripravila vse potrebno za prihod mirovnih sil ZN. Na zasedanju hrvaške vlade so največ pozornosti posvetili predlogu Sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo, predvsem kar zadeva formuliranje tega pomembnega dokumenta, ki naj bi služil kot model za podobne sporazume z drugimi državami, ki nastajajo na območju nekdanje Jugoslavije, kakor tudi z evropskimi državami. O tem predlogu bodo razpravljali tudi s slovenskimi predstavniki. Na seji vlade je bil prisoten tudi novoimenovani minister za obnovo Slavo Degoricija.

Bosanska vizija Jugoslavije

Vodstvo Bosne in Hercegovine je nameravalo v kratkem pripraviti nov načrt za oblikovanje skupnosti nekdanjih jugoslovanskih republik, o čemer je predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović obvestil tudi posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN Cyrusa Vancea. Po Izetbegovićevem načrtu naj bi bila skupnost s trdnimi vezmi, vendar bi bile države neodvisne, nekaj podobnega kakor v nekdanji Sovjetski zvezi. Izetbegović je bil prepričan, da bi bila BiH ena teh neodvisnih držav. Po njegovem mnenju bi bila ta republika na poseben način povezana s Srbijo in Hrvaško. Predvideno je bilo, da pri prestopanju meje ne bi bili potrebni potni listi in carinjenje, kar spominja na uresničitev govoric o BiH kot brezcarinski prodajalni. Izetbegović ni skrival, da trenutno ni zaželeno govoriti o kakršni koli skupnosti, opozarjal pa je na izrazite gospodarske interese. Hkrati mora ta republika zato, ker je v njej veliko Srbov in Hrvatov, imeti posebne vezi s Srbijo in Hrvaško, saj ji sicer grozi nenehna nestabilnost. Izetbegović je to imenoval celo »zakon obstoja« te republike. Vsekakor je bilo iz Izetbegovićevega kabineta v kratkem pričakovati nov načrt, nekaj podobnega kot osnutek, ki ga je bil pripravil skupaj s Kirom Gligorovom.

Avtor: dr. David Petelin

Viri in literatura:

  • Delo, 6. 1. 1992.
  • Dnevnik, 6. 1. 1992.
  • Slovenec, 6. 1. 1992.
  • Večer, 6. 1. 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.