Skoči do osrednje vsebine

11. 1. 1992: Slovenski krščanski demokrati o pripravah na volitve

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.
Na predkongresni konferenci Slovenskih krščanskih demokratov se je več kot dvesto udeležencev pogovarjalo o delovanju vlade v predvolilnem času in pripravah na volitve. Predsednik stranke Lojze Peterle je dejal, da konferenca podpira sklepe iz Dolskega in se zavzema za izvedbo volitev konec aprila, kar so pričakovali tudi od drugih podpisnikov teh sklepov.
Lojze Peterle

Lojze Peterle je dejal, da konferenca podpira sklepe iz Dolskega in se zavzema za izvedbo volitev konec aprila. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Ob tem so krščanski demokrati poudarjali pomembnost delovanja države in njenih ustanov po programu do aprilskih volitev, predvsem nujnost sprejetja zakonov o privatizaciji in zadrugah ter volilnega zakona. Peterle je dejal, da se je volilni boj že začel, in poudaril, da se krščanski demokrati vanj ne bodo vključili z diskvalifikacijami drugih strank. Vse stranke je pozval, naj se držijo temeljne politične kulture. Ob tem, da je Demokratska stranka izrazila nezaupanje v vlado, je dejal, naj ta stranka umakne iz vlade tudi svoje ministre, če ji že odreka podporo. Po volitvah pa bodo mogoče povezave s tistimi strankami, ki imajo sorodne programe in so se do tedaj izkazale za zaupanja vredne. Narodni demokrati pa so se na srečanju svoje stranke zavzeli za čimprejšnje volitve, ki naj ne bi bile na škodo volilne zakonodaje in predvolilne tekme.

Okrevanje gospodarstva so pričakovali do konca leta

Vzroki za recesijo slovenskega gospodarstva so tudi v novem letu ostali nespremenjeni. Proizvodnja se je res zmanjševala s počasnejšim tempom, vendar povpraševanje in potrošnja še vedno nista oživela, ob tem pa se je zmanjševala konkurenčnost izvoza, ki bi lahko že konca tega meseca postala kritična. Proizvajalci so cene dvigovali hitreje, kakor so rasle cene na drobno. Svoje pa je prispevala tudi država, saj z velikim trošenjem javnega sektorja ni omogočala stabiliziranja gospodarstva. Kljub temu so strokovnjaki Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v decembrskih Gospodarskih gibanjih odsvetovali (pre)velike državne posege na področju gospodarstva. Je pa bilo jasno, da je decembrska visoka rast domačih cen že občutno zmanjšala konkurenčnost izvoza. Ta se je namreč ob upoštevanju uradnega tečaja tolarja že decembra zmanjšala pod konkurenčnost iz decembra leta 1989. Tečaj tolarja, 41,5 tolarja za DEM, je bil sicer še za 7,5 odstotka nad realnim tečajem iz leta 1989, že januarja pa naj bi to inflacija izničila. Sprijazniti se je bilo torej treba z znižanjem vrednosti tolarja, kar pa bo inflacijo zaradi neusklajenosti posameznih politik povečalo. Gospodarski analitiki so kljub temu ocenjevali, da si ob napovedanem socialnem paktu, skorajšnjem začetku sanacije slovenskih bank, pričakovani sterilizaciji deviznih presežkov, vzdrževanju tečaja tolarja na enaki pariteti kupne moči kot sredi leta 1988 in ob povečanju javnih izdatkov za zdravstvo lahko obetamo zaustavitev upadanja proizvodnje. Slovensko gospodarstvo se bo v bolj predvidljivih vodah znašlo takrat, ko bo sicer že padajoča inflacija na mesečni ravni pod 8 do 10 odstotki. V celem letu, torej od novembra 1990 do novembra 1991, pa so se cene na drobno povečale za 208 odstotkov. Med življenjskimi stroški so se najbolj povečale cene razsvetljave in kurjave, prometa in hrane. Kljub napovedi dotedanjih denarnih bonov zaradi tehničnih težav s pravim denarjem ne bodo nadomestili spomladi, ampak naj bi iz tiskarne v Veliki Britaniji prispeli junija.

Priznanje Slovenije ni bilo sporno

Čeprav vsebina poročila Banditerjeve arbitražne komisije, ki naj bi razsodila, katere od nekdanjih štirih jugoslovanskih republik izpolnjujejo pogoje Evropske skupnosti za mednarodno priznanje, še ni bila javna, pa je bilo po izjavah nekaterih diplomatov iz »dobro obveščenih krogov« sklepati, da je čisto nesporno priznanje Slovenije, medtem ko so se že pri Hrvaški pojavljali pomisleki nekaterih držav. Predvsem Francija in Velika Britanija sta Hrvaški očitali, da ne izpolnjuje merila varovanja manjšinskih pravic, še več pa je bilo pomislekov pri Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Španski zunanji minister Fernandez Ordonez, predsedujoči ministrskega sveta ES, je sicer izjavil, da pričakuje, da bo Evropska skupnost 15. januarja priznala Slovenijo in Hrvaško, zahteve drugih jugoslovanskih republik pa bodo obravnavali pozneje. Ministrski svet ES je sprejel tudi deklaracijo o Jugoslaviji, v kateri so podprli prizadevanje posebnega odposlanca OZN Cyrusa Vancea, da utrdi mir, ki je bil dosežen na podlagi mirovnega sporazuma iz Sarajeva. Prav tako so podprli odločitev OZN, da pošlje v Jugoslavijo skupino svojih opazovalcev, ki bodo v tesni zvezi z opazovalci ES, ter pohvalili nadaljevanje mirovne konference o Jugoslaviji pod vodstvom lorda Carringtona.

Avtor: Tomaž Kladnik

Viri in literatura:

  • Janša, Janez. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
  • E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. Nova univerza, Ljubljana, 2021.
  • Delo, 1. 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.