Skoči do osrednje vsebine

6. 1. 1992: O priznanju Slovenije in o drugih jugoslovanskih republikah

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.
Mednarodno priznanje Republike Slovenije je bilo dejstvo. Države, ki so bile s svojim uradnim in neuradnim vplivom v Evropski skupnosti zelo pomembne za novi mednarodnopravni položaj Slovenije, so se za priznanje že odločile: Nemčija na uradni ravni, druge članice ES naj bi ji kmalu sledile. Evropa je jasno pokazala, da zanjo jugoslovanske federacije ni več. Še vedno pa je bil dokaj odklonilen odnos ZDA in s tem vrste držav, ki so svoje stališče do neodvisnosti nekdanjih jugoslovanskih republik uravnale po zgledu Busheve administracije.
Katja Boh in France Bučar se pogovarjata v skupščini. V dvorani sedijo člani skupščine.

Predsedstvo Republike Slovenije je na seji na predlog vlade imenovalo za vodjo Biroja Republike Slovenije v Republiki Avstriji dr. Katjo Boh. | Avtor: Tone Stojko. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Prav tako je turško zunanje ministrstvo zanikalo pisanje turškega tiska, da bo Turčija januarja priznala Hrvaško, Slovenijo, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo. Turčija namreč še ni sprejela nobene nove odločitve o priznanju jugoslovanskih republik.

Na bližnjem sestanku zunanjih ministrov Evropske skupnosti v Bruslju naj bi razpravljali o Jugoslaviji in rezultatih nadaljevanja mirovne konference. Na dnevni red naj bi bilo uvrščeno vprašanje neodvisnosti štirih jugoslovanskih republik, ki so si želele neodvisnost, če bi arbitražna komisija ugotovila, da izpolnjujejo pogoje za to. Na sedežu Evropske komisije so namreč predvidevali, da bo arbitražna komisija svoje delo končala do 10. januarja. Mnenja o tem, ali bi s priznanjem štirih republik učvrstili premirje ali pa položaj še bolj zapletli, so se med članicami dvanajsterice razlikovala.

Podoba Slovenije v tujini

Predsedstvo Republike Slovenije je na seji na predlog vlade imenovalo za vodjo Biroja Republike Slovenije v Republiki Avstriji dr. Katjo Boh, dotedanjo ministrico za zdravstvo, družino in socialno varstvo. Ustrezna predstavitev Slovenije v svetu naj bi bila v prihodnjih mesecih ena najtežjih nalog mlade države.

160.000 vlog za pridobitev slovenskega državljanstva

27. decembra 1991 se je iztekel podaljšani rok za vložitev vloge za pridobitev slovenskega državljanstva. Ministrstvo za notranje zadeve oziroma uprava za upravno-pravne zadeve, ki je vloge tudi obravnavala, je sporočila, da je bilo v zakonitem roku vloženo po grobih ocenah 160.000 vlog. Do začetka januarja so ugodno rešili že več kot 54.000 vlog in prosilcem izročili potrdila. Po pričakovanjih naj bi vse vloge na upravi za upravno-pravne zadeve in občinskih upravah rešili do aprila. Takrat naj bi bilo tudi natančno znano, koliko prebivalcev je po novem zakonu zaprosilo za državljanstvo.

Nove registrske tablice

Nove registrske tablice za avtomobile so v Kovinski industriji Ig že začeli izdelovati. Konec januarja naj bi jih začeli prodajati v Ljubljani po ceni približno tisoč tolarjev. Nove registrske tablice so izdelovali za enajst registrskih območij, čeprav še nista bila dokončno izbrana grba za Mursko Soboto in Novo mesto. Vse slovenske občine naj bi imele na novih registrskih tablicah svoje grbe in črke, značilne za svoje registrsko območje. Registrske tablice so izdelovali brez grbov, ki jih bodo prilepili pozneje.

Misija modrih čelad bo varovala prebivalstvo

Predlog mirovnega posega Združenih narodov v Jugoslaviji je predvideval prehodno ureditev, s katero naj bi zagotovili možnosti za mir in varnost, kar je bilo nujno za začetek pogajanj in mirno rešitev jugoslovanske krize. O začetku te operacije naj bi odločil generalni sekretar OZN. Po prvotnem načrtu naj bi trajala šest mesecev, o njenem morebitnem podaljšanju bi sklepal Varnostni svet. Operacijo bi skupaj financirale države članice OZN, medtem ko bi jugoslovanska stran zagotovila mirovnim silam namestitev, hrano in gorivo. Vojska in policija OZN naj bi bili razporejeni v posameznih delih Hrvaške, ki bi bila označena kot območja pod zaščito ZN (UNPA). Na vseh teh območjih je bilo treba v najkrajšem možnem času izpeljati popolno demilitarizacijo. UNPA bi bila na hrvaškem območju, kjer so Srbi večinski narod ali manjšina in kjer so potekali oboroženi spopadi, v vzhodni in zahodni Slavoniji ter Krajini. Konkretni predlogi o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji naj bi mirovna misija odpotovala v Jugoslavijo, bi sledili na izredni seji Varnostnega sveta, ki bi odločil o podrobnostih.

Nadaljevanje mirovne konference o Jugoslaviji brez Jugoslavije

Mirovna konferenca o Jugoslaviji, ki je bila prekinjena pred več kot dvema mesecema v Haagu, naj bi se nadaljevala v Bruslju. Povabilo lorda Carringtona so prejeli predsedniki vseh jugoslovanskih republik, prihod v belgijsko glavno mesto pa sta že potrdila Franjo Tuđman in Kiro Gligorov. Glede na seznam povabljenih je bilo mogoče sklepati, da konferenca o Jugoslaviji nadaljuje delo brez Jugoslavije oziroma brez zveznih institucij. V krogih blizu vodstva konference take razlage niso potrdili, niso pa je niti zanikali. O uradnem dnevnem redu zasedanja niso uradno sporočili ničesar, domnevajo pa, da bodo ponovno razpravljali o zadnji različici haaškega mirovnega načrta, ki ga je Srbija 5. novembra 1991 zavrnila.

Nova Jugoslavija ali srbska federacija?

Na sekretariatu konvencije o Jugoslaviji so sporočili, da je besedilo konvencije podpisalo 105 strank, gibanj in združenj. Med tistimi, ki konvencije o novi Jugoslaviji niso podpisali, so bili Stranka Jugoslovanov, Srbski rojalistični blok, črnogorska Demokratična partija socialistov in Forum za republiko Jugoslavijo, prav tako pa z njo niso bili zadovoljni Srbi na Hrvaškem.

Avtor: dr. David Petelin

Viri in literatura:

  • Delo, 7. 1. 1992
  • Dnevnik, 7. 1. 1992
  • Slovenec, 7. 1. 1992
  • Večer, 7. 1. 1992

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.