Skoči do osrednje vsebine

30. 12. 1991: Slovo od leta, ki je bilo za Slovenijo zgodovinsko

Na predzadnji dan leta, 30. decembra 1991, se je v Dolskem pri Litiji za zaprtimi vrati sestal svet Demosa. Liberalna stranka je predlagala, da bi bila seja odprta za novinarje, a se to ni zgodilo. Zbrani udeleženci so poleg notranjepolitične analize v Demosu obravnavali tudi stanje v vladajoči koaliciji. Po besedah dr. Tineta Hribarja, člana Demokratske stranke, je Demos odigral svojo vlogo s tem, da je bila Slovenija mednarodno priznana, zato ga ne potrebujejo več in je mrtev. Demokratska stranka se avtonomnemu položaju znotraj Demosa ni odrekla že od sestanka Demosa v Poljčah 16. in 17. novembra 1991, kar je med strankami Demosa povzročalo nezadovoljstvo in nervozo. Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka in Liberalna stranka sta zahtevali izredno seja sveta Demosa, na kateri bi se stranke odločile za podpis nove pogodbe o sodelovanju ali pa za razpust Demosa.

Člani sveta Demosa sedijo na sestanku.

Na predzadnji dan leta, 30. decembra 1991, se je v Dolskem pri Litiji za zaprtimi vrati sestal svet Demosa. | Avtor Nace Bizilj. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Janez Janša je pozneje zapisal, da je do razlik med člani Demosa prišlo že takoj po sestavi vlade, in sicer so se delili na tiste, ki so osamosvojitev vzeli zares ter so bili pripravljeni temu cilju podrediti tudi svoje osebne in strankarske ambicije, in tiste, ki so članstvo v vladi vzeli le kot izhodišče za uveljavitev svoje stranke in pridobitev visokih služb. Do osamosvojitvene vojne se je ta položaj znotraj Demosa nekako vzdrževal, ker so imele stranke v Demosu pred seboj skupni cilj. Po koncu vojne in umiku jugoslovanske armade iz Slovenije pa se je položaj močno spremenil.[1] Demosove stranke so začele nastopati vse bolj samostojno. Tudi odnos medijev do Demosa je bil pretežno nenaklonjen, večkrat tudi odkrito sovražen.

Kot je deset dni pred sestankom v Dolskem v intervjuju za časopis Slovenec povedal predsednik sveta Demosa dr. Jože Pučnik, Demos še ni opravil vsega, kar je obljubil. Med pomembnimi nalogami je bila vsekakor reforma gospodarskega sistema.[2] Kljub temu je koalicija Demos uresničila večino točk svojega programa, med katerimi so najpomembnejše osamosvojitev, suverenost in mednarodno priznanje Republike Slovenije. Pučnik je opozoril na dejstvo, da je Demos v krizi že vsaj pol leta, saj vsaka stranka zagovarja svoje interese, med njimi pa izstopa Ruplova in Bavčarjeva skupina, ki se je vsebinsko najbolj oddaljila od Demosa. Demosu manjka drznejših idej in nekaterih novih korakov, ki bi spodbudili živahnejši in odločnejši politični razvoj. Pučnik je ostro nasprotoval poskusom, da bi uspešen politični kapital Demosa podedovale samo ene od Demosovih strank, in opozoril, da morajo biti vse stranke v njem enakopravne.

Na sestanku v Dolskem je bilo sklenjeno, da bodo zdaj nekdanje Demosove stranke svoje predloge še naprej usklajevale na sestankih predsednikov strank in vodij klubov strank. Predstavniki Demosa so napovedali predčasne volitve, ki naj bi bile izvedene najpozneje aprila 1992, ob čemer so se koalicijske stranke obvezale, da bodo storile vse, da bo pravočasno sprejeta volilna zakonodaja in da bo do takrat država delovala normalno. V duhu tega je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle v intervjuju za časnik Delo izjavil, da bo vlada čim bolj nemoteno nadaljevala svoje delo in da bo prišlo le do najnujnejših kadrovskih sprememb zaradi odstopov nekaterih ministrov in ministric. Predlagal je, da se upoštevajo osnovna pravila politične kulture in da se dogovorijo za takšno obliko sodelovanja, ki bo strankam omogočila skupno delovanje do volitev. Demosove stranke so povabile tudi druge parlamentarne stranke, da do predčasnih volitev sodelujejo glede najnujnejših vprašanj, predvsem je pomembno sodelovanje na gospodarskem področju.

Decembra se je inflacija znižala

Po podatkih Zavoda za statistiko Republike Slovenije so bile cene na drobno v decembru za 15,4 odstotka višje kakor novembra, cene življenjskih potrebščin pa so bile višje za 16 odstotkov. Decembrska inflacija je bila tako za 3,3 odstotka nižja od novembrske. Inflacija je bila posledica dogajanj na nekdanjem jugoslovanskem trgu, njenega reševanja pa se je treba lotiti po preizkušenem receptu z manjšo javno porabo, spodbujanjem proizvodnje in izvoza, strogo monetarno politiko in vsesplošnim narodnim konsenzom, kar pomeni, da morajo pri iskanju rešitev sodelovati vsi državljani.

Boji se kljub praznikom nadaljujejo

Kljub decembrskim praznikom so se boji na Hrvaškem nadaljevali na več območjih države. Na območju vzhodne Slavonije so skušale srbske enote izpeljati preboj proti Osijeku in Đakovu, a so jih hrvaške enote zaustavile. Jugoslovanska armada je kopičila svoje enote okoli Bosanskega Broda. Boji so potekali na območju med Karlovcem in Dugo Reso, med Zadrom in Šibenikom pa so vojaški bombniki odvrgli veliko število bomb in izstrelili več raket. Jugoslovanska armada je s pomorsko blokado Dubrovnika kršila sporazum o normalizaciji življenja, ki so ga srbske oblasti podpisale 7. decembra 1991.

Avtorica: Marta Keršič

Viri in literatura:

Delo, 31. december 1991.

Večer, 31. december 1991.

Slovenec, 31. december 1991.

Andreja Valič Zver, Demos. Slovenska osamosvojitev in demokratizacija, ZRI dr. Franca Kovačiča, Študijski center za narodno spravo, Maribor 2013, str.292-302.

Janez Janša, Premiki, Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1992, str. 265.

Rosvita Pesek, Osamosvojitvena vlada kako so gradili državo, Mohorjeva Celovec, 2012, str. 326 in 327.

[1] Janez Janša, Premiki, Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1992, str. 265.

[2] Slovenec, 21. december 1991 Izziv Evrope: žogico moramo znati pravilno odbiti, Intervju v dr. Jožetom Pučnikom, str. 19.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.