Skoči do osrednje vsebine

20. 3. 1991: Med Beogradom in Bonnom

Odločitev srbske skupščine, da ne sprejme odstopa dr. Borisava Jovića, ki je tako ostal predstavnik Srbije v zveznem predsedstvu, je v Sloveniji medijsko zelo odmevala. Sočasno je prišla napoved, da bo imelo jugoslovansko predsedstvo naslednji dan sejo, na kateri naj bi znova razpravljali o prihodnosti Jugoslavije, in sicer v razširjeni sestavi, ki naj bi med drugim vključevala tudi republiške predsednike predsedstev.

Vojaki slovenske vojske, Kočevska Reka.

Nastajajoča slovenska vojska, Kočevska Reka, 17. 12. 1990. | Avtor Vojaški muzej Slovenske vojske

Peterle odgovarja Markoviću

Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je odzval na pismo predsednika zvezne vlade Anteja Markovića, v katerem slednji od Slovenije zahteva odložitev izvajanja ustavnega zakona v zvezi z napotitvami slovenskih nabornikov v jugoslovansko vojsko. Peterle je v odgovoru poudaril, da je slovenska vlada od julija 1990 že večkrat predlagala sporazumen dogovor glede vseh vprašanj, ki zadevajo jugoslovansko vojsko. »Toda,« piše Peterle, »do obravnavanja teh vprašanj ni prišlo, temveč je zvezni izvršni svet – celo proti zveznim zakonom – sprejel enostranske rešitve.« Predsednik vlade je poudaril, da je bil ustavni zakon, s katerim je slovenski parlament uvedel moratorij na služenje vojaškega roka v JLA, sprejet ob poprejšnjem soglasju vseh političnih strank in poslanskih klubov z veliko večno glasov. »Omenjeni ustavni zakon temelji na izraženi odločitvi prebivalcev Slovenije za neodvisno in samostojno državo. Neposreden povod, ki je sprožil zahtevo po moratoriju, pa je bilo januarsko premeščanje vojakov slovenske narodnosti iz Slovenije v druge republike. Kljub izrecni zahtevi skupščine Republike Slovenije premeščenih vojakov niso vrnili v matične enote v Sloveniji,« je razloge za odločitev Slovenije navajal predsednik Peterle. V sklepnem delu pisma je poudaril, da slovenska vlada ne bo sprejemala ukrepov, ki bi bili v nasprotju z legitimnimi sklepi slovenskega parlamenta, da pa je Slovenija še vedno povsem na razpolago za sporazumen dogovor o odprtih vprašanjih v zvezi z jugoslovansko vojsko.

Privatizacija in denacionalizacija

Slovenski parlament je obravnaval osnutek zakona o privatizaciji podjetij in o denacionalizaciji. Poslanec France Tomšič je opozoril, da bo zakon o privatizaciji podjetij močno vplival na emancipacijo, razvoj in učinkovitost slovenskega gospodarstva, obenem pa tudi na celoten način razmišljanja. Poudaril je pomen pravičnosti do nekdanjih lastnikov. Glede denacionalizacije je dr. Jože Pučnik dejal, da je to eden najpomembnejših ukrepov, ker strukturno posega v naše družbene odnose na področju lastnine. Opozicija je poudarjala stroške, ki bodo nastali z denacionalizacijo, in problematizirala vračanje cerkvenega premoženja.

Kučan in Rupel na obisku v Nemčiji

Predsednik predsedstva Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel sta dvodnevni obisk v Nemčiji sklenila v Bonnu. Obisk je zaradi napete jugoslovanske situacije pritegnil razmeroma veliko zanimanja. Kučan je pojasnil, da je njegov obisk delovne in zasebne narave ter da ni prišel v Bonn reševat jugoslovanskega vprašanja, pač pa le pojasnjevat razmere. Sogovornik Hans-Dietrich Genscher, nemški zunanji minister, je opozoril, da reševanje jugoslovanskih problemov z nasiljem ne pride v poštev, da pa je treba upoštevati pravice narodov in da morajo ostati v veljavi sedanje notranje meje v Jugoslaviji.

Avtor: Lenart Rihar