Mitingi v Beogradu

Študentje so že v noči z nedelje na ponedeljek skušali priti v ožje središče mesta – Terazije. Kljub posredovanju milice in prisotnosti vojaških enot po mestu se jih je v ponedeljek zbralo na Terazijah do 50.000. Zahtevali so odpravo izrednega stanja, izpustitev opozicijskih voditeljev, pogovor v skupščini o nasilju oblasti in večjo medijsko svobodo. K mirnemu razhodu jih je pozval celo patriarh srbske pravoslavne cerkve – Pavle, vendar protesta niso prekinili.  V srbski skupščini so sicer opravili del razgovora, pri čemer pa sta opozicija in vlada obtoževali druga drugo za nasilje v preteklih dneh.

Ker naj bi bila v Beogradu v torek seja zveznega predsedstva o prihodnosti Jugoslavije, so predvsem s slovenske in hrvaške strani prihajale pobude, da bi zaradi izrednega stanja sejo preložili za teden dni ali pa jo prestavili v Zagreb ali Ljubljano.

Ustava in zakoni v nastajanju

Republiška ustavna komisija je obravnavala poglavje o lokalni samoupravi. Več različnih mnenj je bilo o tem, ali naj bo med občino in državo še vmesni člen – pokrajine. Na različnih skupščinskih komisijah pa so razpravljali, kako urediti zakon o javnih glasilih, kako financirati mladinske organizacije, kako urediti financiranje in vodenje zavodov v kulturi, kako podeljevati koncesije, kje je možno opravljati podiplomski študij … Glede zastave in grba so menili, da je treba najprej doseči politično soglasje in osnovna merila, potem pa na tej podlagi razpisati javni natečaj.

Lastninjenje

Predstavniki zadrug in Slovenske kmečke zveze (SKZ) so se v Ormožu pogovarjali s kmetijskim ministrom Jožetom Ostercem o vračanju zadružnega premoženja. Izrazili so strah pred tujim kapitalom. Predelovalno industrijo bi po njihovem morali razdeliti med delavce in zadružnike – pridelovalce surovin, tako za tujega kupca ne bi veliko ostalo. Prekmurski kmetje pa so na srečanju s predsednikom SKZ – LS Ivanom Omanom zagrozili s protesti pred parlamentom, če se bodo pri vračanju odvzete zemlje dogajale razne izjeme. Nekatere članice Demosa so zahtevale bolj odločne poteze glede lastninjenja. Tako je celjski odbor Slovenske demokratične zveze predlagal so, da se družbeni kapital čim prej razdeli med delavce, državo in oškodovane lastnike, ki so jim jugoslovanske oblasti lastnino prisilno odvzele po vojni.

Ribičič z obiskom v Bosni in Hercegovini povezuje jugoslovansko levico

Obisk vodstva nekdanjih slovenskih komunistov, povezanih v Stranki demokratične prenove (SDP), v Bosni in Hercegovini je bil namenjen povezovanju vseh levih sil v državi. Ciril Ribičič je pohvalil republiško vodstvo BIH, ker naj bi to po njegovem mnenju najbolj celovito razmišljalo o raznih možnih rešitvah za ohranitev Jugoslavije. Tako ureditev je Ribičič poimenoval stopničasta koncentrična ali asimetrična državna skupnost. Ponovil je zavzemanje SDP za postopno demilitarizacijo Slovenije.

Avtor: Matej Matija Kavčič