Skoči do osrednje vsebine

24. 3. 1991: O uspešnosti slovenske Teritorialne obrambe in slovenskih smučarskih skakalcev ter o destruktivnem delovanju slovenske opozicije

V nedeljo se je končala tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe (TO) na širšem območju Šmarjeških Toplic. Vajo je obiskal član slovenskega predsedstva Ivan Oman, ki je izrazil ponos, da lahko stoji pred slovensko vojsko. Ocenil je, da slovensko vojsko potrebujemo in da se tudi zaradi njene prisotnosti politične razmere v Sloveniji odvijajo v pravo smer. Namestnik obrambnega ministra Jelko Kacin in načelnik republiškega štaba TO Janez Slapar sta po zaključku vojaške vaje povedala, da so na vajo povabili tudi pripadnike JLA, ki pa niso želeli sodelovati. Po njunih besedah je slovenska TO takrat štela skoraj 80.000 pripadnikov, ki so bili v vsakem trenutku sposobni učinkovito obraniti Slovenijo. Obljubila sta, da se bo kmalu začel sprejem prvih slovenskih nabornikov.

Na cesti so vojaška vozila, trije vojaki s puškami so v poziciji na tleh.

Vojaška vaja Premik 91. | Avtor MORS

V Planici se je v nedeljo končalo prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Tisti konec tedna se je tam zbralo več deset tisoč ljudi. Slovenski skakalci vidnejših uspehov sicer niso dosegli, je pa prireditev kot celota pripomogla k slovenski samozavesti. To je po sobotni tekmi ugotavljal tudi hrvaški predsednik dr. Franjo Tuđman: »Vidi se, da je za Slovence to res praznik. Za Republiko Slovenijo je takšna prireditev ponovno velika afirmacija. Samo narod, ki hoče biti sam svoj, ki se hoče dokazati pred vsem svetom, to zna pokazati tudi na takšnem tekmovanju.«

V Zagrebu so se zbrali predstavniki 30 jugoslovanskih opozicijskih strank. Govorili so predvsem o vlogi opozicije znotraj republik in o tem, da je opozicija izključena iz pogovorov o prihodnosti na jugoslovanskih tleh. Veliko predstavnikov je kritiziralo nove republiške oblasti in žalovalo za Jugoslavijo. Opozorili so na nevarnost, da bodo vladajoče stranke povsem razdejale sedanjo skupnost. Sestanek je prinesel tudi nekaj refleksije. Viktor Žakelj, predstavnik slovenskih socialistov, je menil, da so prej »oblastne« stranke oblast izgubile zaradi podcenjevanja nacionalnega vprašanja, trga in socialnih zadev. Jožef Školč, predsednik LDS, je ocenjeval, da je propad Jugoslavije posledica nekdanje partijske politike. Predstavniki opozicije pa so bili dokaj enotni v tem, da so nove republiške oblasti označevali za nedemokratične. Jožef Školč je podal oceno: »Moje mnenje o teh problemih parlamentarizma (ki so jasni in nedvoumni) je, da žal sedanja oblast – pa naj bo to Demos, HDZ ali kdo tretji – izhaja iz iste mentalne strukture kot prejšnja partijska oblast in se – žal – ni mnogo spremenila. To je tudi razlog, da smatrajo oblast kot eno in nedeljivo.«

Podobno mnenje glede Demosa so širili nekateri mediji v Sloveniji. Vlado Miheljak je v časniku Dnevnik nove predsednike republik v Srbiji in na Hrvaškem označil za naslednike Titove politike. Stanje v Sloveniji je, predvsem zaradi zmage Kučana, ocenjeval bolje, a je hkrati svaril: »Če bi na zadnjih volitvah za predsednika zmagal kandidat Demosa, bi zagotovo imeli predsedniški tip demokracije z avtoritarno predsedniško funkcijo in parlamentom, ki bi bil predsedniku in njegovi ekipi zgolj v okras.« V nadaljevanju se je spraševal, po kakšni poti bo krenila slovenska politika. Končal je z besedami: »Če bo naš kolektivni maršal Tito (= Demos) vztrajal pri svojem skrajno avtoritarnem konceptu nove države, potem bo Slovenija še en neizpodbiten dokaz, da sta komunizem in postkomunizem siamska dvojčka z zraščenimi možgani.« Precej drugače so novo slovensko oblast videle politične sile v tujini. Predsednik vlade Lojze Peterle je bil tri dni v Angliji na srečanju evropskih konservativnih strank. Tam so njegove besede sprejeli z naklonjenostjo in odobravanjem.

Ob vsem skupaj pa je gospodarska slika jasno kazala, da je Jugoslavija na robu zloma. Zaradi politične negotovosti je bil trg kapitala za Jugoslavijo zaprt. Industrijska proizvodnja, izvoz in dohodki od turizma so se zmanjševali. Zaradi nelikvidnosti je bilo po podatkih Službe družbenega knjigovodstva (SDK) konec februarja približno 2300 podjetij v Jugoslaviji primernih za stečaj. 

Avtor: Matej Matija Kavčič