14. 3. 1991: Kučan prepričeval socialiste, podprli so nas konservativci
Na današnji dan se je končal tridnevni obisk predsednika Milana Kučana na Dunaju, ki je v slovenskih medijih izpadel predvsem kot predsednikova promocija, medtem pa je večinska avstrijska politika – z izjemo zunanjega ministra dr. Aloisa Mocka – še vedno pretežno zagovarjala umiritev jugoslovanskega konflikta in ohranitev federacije. Podobno je bilo tudi stališče politične večine v Evropskem parlamentu, ki ni dovolj upoštevala jugoslovanske resničnosti. Armadno rožljanje z orožjem se je namreč krepilo, zato so se na Slovenskem zlasti v Demosovih vrstah intenzivno krepila razmišljanja o skorajšnji odcepitvi.
Pripravljeni, da se v 24 urah odcepimo
Na današnji dan je v Beogradu potekala seja državnega predsedstva, na kateri so razpravljali o uvedbi visoke stopnje bojne pripravljenosti JLA. Seje, ki naj bi se nadaljevala naslednji dan, se je udeležil dr. Janez Drnovšek, ki je razpravo označil kot »zelo ostro, vročo in konfliktno«. Demosov predsednik dr. Jože Pučnik je ob robu dogajanja za Delo komentiral nevarnost vzpostavitve vojaške diktature in poudaril, da bo slovenska skupščina (parlament) natančno analizirala razmere ter v primeru armadnega napada na demokratične organe oblasti takoj enostransko ukrepala. Na strankinem srečanju v Rogaški Slatini pa je Pučnik jasno povedal, da je Slovenija pripravljena, da se v 24 urah odcepi.
Evropski parlament za ohranitev Jugoslavije
V Evropskem parlamentu je potekala dvourna plenarna razprava o Jugoslaviji, med katero so oblikovali osnutek resolucije, v katerem so se večinsko zavzeli za enotnost in ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Prevladalo je mnenje, da naj bi bilo kljub narodnim, jezikovnim in kulturnim razlikam prebivalstvo Jugoslavije ponekod neločljivo prepleteno in bi vsako spreminjanje meja lahko destabiliziralo regijo ter povzročilo varnostno grožnjo. Poslanci Evropskega parlamenta so izrazili upanje, da bodo svobodnim volitvam po jugoslovanskih republikah sledile tudi svobodne volitve na zvezni ravni in nato sprejetje nove ustave.
Kučan na Dunaju
Osrednji slovenski mediji so na današnji dan veliko pozornosti namenili zaključku obiska predsednika (predsedstva) Milana Kučana v Avstriji. Vsi so usklajeno izpostavljali polurni podaljšek pogovora z avstrijskim zveznim kanclerjem Franzem Vranitzkyjem in z »močno preseženim« časom srečanja utemeljevali Kučanovo popularnost (Delo). Kučan je socialdemokratskemu kanclerju pojasnjeval svoje poglede na razmere v Jugoslaviji. Vranitzky je bil v izjavah novinarjem precej zadržan in je poudaril, da si tudi sam želi rešitve jugoslovanske krize, partner v pogovorih pa še vedno ostaja zvezna vlada v Beogradu. »Tu se ni nič spremenilo,« je poudaril in dodal, da bo tako ostalo, »dokler ne bomo soočeni z novimi okoliščinami.« Slovenski predsednik je na novinarski konferenci izjavil, da je povsem razumljivo, da je za Avstrijo Jugoslavija še vedno mednarodni subjekt. Izrazil je upanje, da se bo spor v Srbiji mirno končal in bo dialog v Jugoslaviji ohranjen. Napovedal je tudi zaprtje jedrske elektrarne Krško do leta 1995.
Slovenskega predsednika in nekdanjega komunističnega voditelja Kučana je na Dunaj povabil podpredsednik socialistične stranke in predsednik parlamenta Heinz Fischer, ki se je nekaj dni pred tem vrnil s srečanja socialistične internacionale v Sydneyju. Kot večina zahodnih socialistov sta tako Fischer kot tudi kancler Vranitzky zagovarjala nevmešavanje v jugoslovanske zadeve, pomiritev konflikta in ohranitev demokratizirane federacije. Nasprotno so bile mnoge konservativne krščanske in ljudske stranke naklonjene osamosvojitvenim prizadevanjem jugoslovanskih narodov. Tako je v senci srečanja med Kučanom in Vranitzkyjem potekalo medijsko manj izpostavljeno (pri nas skoraj prezrto) zasedanje avstrijskega parlamenta, na katerem je avstrijski podkancler in zunanji minister Alois Mock iz Avstrijske ljudske stranke izjavil, da se bo njegova država na slovensko prošnjo po priznanju »hitro odzvala«. Kučan je v izjavi za Večer skušal zminimizirati to jasno razliko v stališčih do Jugoslavije. »V avstrijski politiki ni mogoče tako poceni iskati teh razlik,« je izjavil in dodal, da gre le za razliko v formulacijah.
Avtor: mag. Jurij P. Emeršič
Sorodne vsebine
-
15. 1. 1992: Slovenija – enakopravna med državami v Evropi in svetu!
-
14. 1. 1992: Slovenija ne bo podpisala tristranskega sporazuma o manjšinah
-
13. 1. 1992: Sveti sedež prizna Slovenijo, italijansko-slovenska pogajanja o manjšinah
-
12. 1. 1992: Ni težav za evropsko priznanje Slovenije
-
11. 1. 1992: Slovenski krščanski demokrati o pripravah na volitve
-
10. 1. 1992: Dogovor ES za posamično priznavanje novih držav
-
9. 1. 1992: Po zunanjepolitični umiritvi vihar doma
-
8. 1. 1992: V medijih teden dni po seji Sveta Demosa v Dolskem že predstavljena nova vladna koalicija od aprila
-
7. 1. 1992: Kdo je največ pripomogel k samostojni slovenski državi?
-
6. 1. 1992: O priznanju Slovenije in o drugih jugoslovanskih republikah