Demonstracije, ki so bile napovedane kot mirne, je organizirala opozicija. Beograjska televizija pa jim je že dva dni pred začetkom namenjala veliko prostora in svarila pred nemiri. Demonstranti so se na Trgu republike zbrali ob 12.00, a že zgodaj dopoldne je bilo celo mesto blokirano z oboroženimi policijskimi enotami. Položaj je ušel iz rok, ko je policija na množico izstrelila solzivec, demonstranti so odgovorili in kmalu se je začela prava enourna bitka. Demonstrante je z balkona Narodnega pozorišta bodril Vuk Drašković, vodja opozicijske nacionalistične stranke Srbsko gibanje obnove, z besedami »Ne dajte se, bratje Srbi!« Nihče ni izbiral sredstev. Policija je uporabljala gumijevke, solzivec, oklepna vozila, vodne topove in gumijaste krogle, demonstranti pa so pulili prometne znake, lomili naslonjala parkovnih klopi, ruvali kocke iz tlaka in prevračali avtomobile. Prot večeru, ko so se spopadi polegli, je v mestnem sedišču vladalo splošno opustošenje.

Obračun policije z demonstranti je odmeval doma in v tujini ter polnil strani časopisov. O dramatičnih dogodkih so podrobno poročali vsi večji svetovni mediji. Večina je navajala, da je spopade izzvala policija, ki je prva napadla demonstrante, ti pa so odgovorili s kamenjem in kovinskimi palicami. Tuji mediji so prav tako poudarjali, da sta intervenciji vojske nasprotovali Slovenija in Hrvaška. »Miloševićev režim se je v soboto divjaško ubranil pred izbruhom nič manj besnega nezadovoljstva v Beogradu. Srbska oblast je to prelomno soboto, ki napoveduje brezprizivni začetek konca sicer zakonitega, a očitno nelegitimnega režima, definitivno izgubila nedolžnost. Njen represivni aparat je neusmiljeno tolkel po drugih Srbih, tej absolutni vrednoti, v imenu katere je bilo za Vodjo dovoljeno vse. V soboto se je režim vrednostno že zlomil,« je dogodke komentiral Delov novinar, Večerov komentator pa je dodal: »Predvsem pa najnovejše mednarodno kompromitiranje beograjskega režima povečuje možnosti ostalih republik, zlasti Slovenije, da prebijejo blokado zahodnih zagovornikov statusa quo na Balkanu.«

Avtorica: Jelka Piškurić