Skoči do osrednje vsebine

22. 3. 1991: Začela se je vojaška vaja Premik 91

V okviru priprav na osamosvojitev Slovenije se je slovenska Teritorialna obramba pripravljala na možnost agresije Jugoslovanske ljudske armade. 22. marca 1991 se je začela vojaška vaja Premik 91, ki se je končala 24. marca 1991. Vojaška vaja Premik 91 se je začela z mobilizacijo bataljona TO na Severnem Primorskem in je potekala na večjih razdaljah, saj je bil izveden premik vojske na Dolenjsko. Na vojaški vaji so bili prisotni tudi takratni minister za obrambo Janez Janša, namestnik ministra za obrambo Jelko Kacin, vršilec dolžnosti načelnika Republiškega štaba za Teritorialno obrambo major Janez Slapar in član predsedstva RS Ivan Oman, ki je sodelujoče v vojaški vaji pozdravil kot vojake slovenske vojske. Ivan Oman je v svojem nagovoru tudi povedal, da naloga slovenskega vojaka ni izvajati nasilje, ampak da se upre nasilju in varuje svobodo ter suverenost slovenske države. Janez Slapar in Jelko Kacin sta po končani vaji ocenila, da je slovenska TO dobro organizirana in da je v vsakem trenutku sposobna učinkovito braniti Slovenijo.

Vojaki med vajo.

Vaja Premik 91 pokaže, da je TO sposobna ubraniti Slovenijo. | Avtor Vojaški muzej Slovenske vojske

Vojaška vaja Premik 91, ki je bila tudi del procesa pretvorbe enot Teritorialne obrambe v Slovensko vojsko, je potrdila pripravljenost slovenske Teritorialne obrambe, da lahko domovino obrani pred vojaško grožnjo.  

Britanski parlament podpira Slovenijo na osamosvojitveni poti

Predsednik komisije za mednarodne odnose skupščine Republike Slovenije Matjaž Šinkovec je zaključil obisk v Londonu, kjer se je pogovarjal z nekaterimi poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta. Namen obiska je bil predstaviti demokratično pot k slovenski osamosvojitvi. Šinkovec, ki se je v Londonu sestal tudi s predsednikom odbora za zunanje zadeve spodnjega doma Davidom Howellom, je glede obiska povedal: »Z obiskom sem izredno zadovoljen. Prepričan sem bil, da bom slišal več opozoril glede enotnosti Jugoslavije, toda tega ni bilo. Naša stališča so se skladala in poudarjali so željo, da bi se z drugimi jugoslovanskimi republikami dogovorili na miren, demokratičen način. Njihovo razumevanje naših stališče je morda tudi večje zaradi akcij drugih sil v Jugoslaviji.«

Na pogovorih je sodeloval tudi Keith Miles takratni član ekonomskega izvršilnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Miles je bil mnenja, da je britanski parlament dal jasno sporočilo podpori demokratičnim gibanjem v Jugoslaviji. Povedal je še, da so Britanci spoznali, da so Slovenci narod, ki se na demokratičen, zakonit in parlamentaren način bori za suvereno in svobodno državo. Ob tem je Miles dodal, da »mati vseh parlamentov« podpira slovensko osamosvojitveno pot.

 V Stranki demokratične prenove so se odzvali na trditev dr. Jožeta Pučnika, da je dozorel čas, da se Slovenija osamosvoji

V Slovenski socialdemokratski stranki so menili, da je napočil čas za slovo od Jugoslavije in so zahtevali čimprejšnjo izvedbo plebiscitne odločitve, na kateri se je slovenski narod v absolutni večini izrekel ZA samostojno Slovenijo. Na seji članov predsedstva stranke je njen takratni predsednik dr. Jože Pučnik povedal, da je čas za odhod iz Jugoslavije dozorel. Člane predsedstva stranke je Jože Pučnik razvnel z izjavo, da bodo prenovitelji privolili v odcepitev Slovenije samo ob direktni uporabi sile. Na izjavo Jožeta Pučnika so se odzvali v Stranki demokratične prenove in na seji predsedstva stranke sprejeli stališče: »Gospodu Pučniku sporočamo, da bomo res nasprotovali enostranski odcepitvi Slovenije vse dotlej, dokler bodo možnosti za sporazumno razdružitev oziroma dokler zaradi nasilnih posegov zveznih organov v suverenost Slovenije take odločitve ne bomo primorani enostransko razglasiti…« Ob tem so dodali, da samo takšno pot priznava in podpira mednarodna javnost in da samo takšna pot omogoča Sloveniji, da se ohrani kot samostojna država. Poznejši dogodki so razkrili njihovo zmotno presojo.

 Avtor: Andraž Koželnik