Predsednik predsedstva SFRJ ostaja na položaju

Srbska skupščina ni sprejela odstopa predsednika zveznega predsedstva SFRJ Borisava Jovića, saj so menili, da je bilo njegovo delo v predsedstvu uspešno, zato bi moral v zveznem predsedstvu še naprej zastopati srbsko državo. Jovićeva obrazložitev odstopa je bila, da je »večina članov predsedstva SFRJ v zadnjem času podpirala protiustavne in nezakonite postopke, ki vodijo v razpad države«.

 Seja zveznega predsedstva SFRJ v Beogradu

Tega dne je potekala seja zveznega predsedstva SFRJ, ki so se je udeležili vsi predsedniki republik, predsednik Zveznega izvršnega sveta (ZIS) in predsednik skupščine SFRJ. Razpravljali so o politični prihodnosti Jugoslavije, ali naj bi bila SFRJ zvezna država z republikami, skupnost republik kot suverenih držav, ali pa naj bi se republike razšle v smeri demokratičnega razhoda SFRJ. V okviru razprave o politični prihodnosti države so preučili skupne gospodarske funkcije prihodnje jugoslovanske skupnosti. Predlagano je bilo, da se uvede enotni denarni, bančni, devizni, carinski in davčni sistem. Na seji so bili seznanjeni z zagotovilom generalštaba Jugoslovanske ljudske armade (JLA), da se vojska ne bo vmešavala v politične procese. A kot so zapisali v časopisu Ameriška domovina, JLA ne bo trpela neredov ali izbruha državljanske vojne v državi in bo branila meje Jugoslavije.

Predsedstvo je na seji potrdilo tudi pobudo predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in Republike Hrvaške dr. Franja Tuđmana, da se predsedniki republik in pokrajin sestanejo na pogovorih, da bi našli najboljše rešitve za razplet krize v državi. Dogovorili so se o rednih tedenskih sestankih predsednikov, vsakič v drugi republiki.

 Kučan z delegacijo na dvodnevnem obisku v ZRN

Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan je končal dvodnevni obisk v Zvezni republiki Nemčiji (ZRN), ki po njegovih besedah ni bil uradni, ampak delovne in zasebne narave. Z delegacijo, v kateri je bil tudi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, se je srečal z vodjo bonske delegacije in zunanjim ministrom Hansom Dietrichom Genscherjem. Nemčija je vztrajala, da se mora ohranita celovita Jugoslavija, saj bi kakršna koli druga oblika lahko ogrozila trdnost Evrope. Genscher je bil proti vmešavanju Nemčije v notranje zadeve Jugoslavije. Po njegovem mnenju bi bile potrebne nove oblike odnosov v Jugoslaviji, vendar bi morale jugoslovanske republike o tem doseči demokratičen dogovor. Genscher je bil tudi proti uporabi sile pri reševanju jugoslovanske krize. Opozoril je, da sta nujna proces demokratizacije in uvajanje tržnega gospodarstva v vsej Jugoslaviji. Obisk slovenske delegacije naj bi tudi v Nemčiji vzbudil veliko medijsko pozornost.  

 Socialdemokratska stranka za čimprejšnjo osamosvojitev Slovenije

Na ta dan je bila seja predsedstva Socialdemokratske stranke Slovenije, na kateri je predsednik stranke dr. Jože Pučnik napovedal, da je prišel čas za čimprejšnjo izvedbo plebiscitne odločitve. Poudaril je, da je osamosvojitev potrebna, saj brez tega ni mogoča sanacija ne denarnega ne bančnega sistema, brez tega pa ni mogoč vzpon gospodarstva. Po njegovem mnenju bi bilo treba pospešiti tudi privatizacijo, denacionalizacijo in reševanje gospodarstva. Stranka je bila kritična do dela slovenskih predstavnikov v zvezni vladi, saj so po njenem mnenju podpirali vlado, ki je zahtevala nasilno spremembo slovenske ustave.

 Avtorica: Mirjam Dujo Jurjevčič