Dunaj je bil diplomatsko in vohunsko središču Evrope v času hladne vojne. Avstrija marca 1991 še ni bila članica Evropske unije, takrat imenovane Evropska skupnost. Le-ta takrat ni imela take moči kot danes. Avstrija pa je kot nevtralna država imela v takratnem mednarodnem prostoru veliko večjo težo kot danes.

Na Dunaju podpora, v Beogradu grožnje

Srečanje slovenskega predsednika s celotnim vrhom avstrijske države je tudi simbolično pomenilo podporo slovenskemu pogledu na jugoslovansko krizo. Kučan je bil uradni gost predsednika avstrijskega parlamenta. Osrednji dogodek je bilo srečanje z avstrijskim kanclerjem Franzem Vranitzkyjem. Kučan ga je poučil o razmerah v Jugoslaviji in Sloveniji, kar je bila ena pomembnejših naloga slovenskega političnega vrha v mesecih pred osamosvojitvijo. V tistih napetih dneh se je zdelo, da se lahko v Jugoslaviji vsak trenutek zgodi državni udar. Vojska se je javno vmešala v delo jugoslovanskega predsedstva, kar je pojasnilo tudi Delo z glavnim člankom na naslovnici »Jović hotel v vsej državi razglasiti izredno stanje«.

Napoved hitrega avstrijskega priznanja samostojne Slovenije

Avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock je po srečanju s Kučanom 13. marca 1991 novinarjem povedal zelo sporočilne besede: »Podpiramo načelo samoodločbe narodov in načela demokratizacije. Slovenska pot v prihodnost je seveda stvar slovenskega naroda, mi pa bomo dobri sosedje.« Neposredno sicer ni napovedal takojšnjega priznanja neodvisne Slovenije, je pa na to namignil.

Avstrija se je po naši osamosvojitvi izkazala kot ena od najbolj Sloveniji naklonjenih držav. Slovenijo je priznala 15. januarja 1992, istočasno kot Evropska skupnost, torej med prvimi državami. Če izvzamemo šest novonastalih držav na ozemljih Jugoslavije in Sovjetske zveze, so pred tem Slovenijo priznale samo Islandija, Vatikan in San Marino.

»Nisem prišel ogovarjat Beograda«

Kučanov obisk je bil zanimiv tudi z notranjepolitičnega zornega kota. Predsednik predsedstva je bil namreč najpomembnejši podpisnik Deklaracije za mir, ki je nekaj tednov pred tem zahtevala takojšnjo razorožitev Slovenije. V luči tega lažje razumemo njegov odgovor na vprašanje, ali je avstrijski politični vrh povabil v Ljubljano, da tak obisk ne bi bil koristen, če bi to bila »demonstracija podpore Sloveniji«, in da Slovenija ni ogrožena. »Na Dunaj nisem prišel reševat slovenskih in jugoslovanskih problemov, še manj ogovarjat zvezno oblast in posamezne republike,« je po poročanju mariborskega Večera dejal Kučan.

Razlago za tako medel Kučanov odziv na avstrijsko javno podporo slovenskemu osamosvajanju pojasnjujeta tezi pokojnega novinarja Danila Slivnika, da je bil Kučan proti osamosvojitvi in je zaradi množične podpore plebiscitu javno zagovarjal konfederacijo samostojnih držav, v resnici pa skušal proces osamosvojitve zaustaviti. Slivnik dokazuje, da je imel Kučan pod svojim vplivom zlasti časnik Dnevnik, ki je objavljal veliko člankov proti osamosvojitvi. Dnevnik je o predsednikovem obisku poročal na naslovnici z naslovom »Ne poskus reševanja, ampak pojasnjevanje«, uvodničar pa je pisal o obstanku skupne Jugoslavije kot povsem realni možnosti.

Avtor: Tino Mamić