Skoči do osrednje vsebine

10. 3. 1991: Odziv slovenskega političnega vrha na prelivanje krvi v Beogradu

Sobotni množični protest Beograjčanov proti omejevanju medijske svobode se je iz mirnega zborovanja sprevrgel v krvav obračun policije z demonstranti. Dogodki so močno odmevali po vsej Jugoslaviji in v tujini, v nedeljo se je sešlo tudi slovensko predsedstvo.
Milan Kučan

Slovensko predsedstvo (na fotografiji predsednik Milan Kučan) je obsodilo zlorabo zvezne vojske JLA za obračunavanje s srbsko politično opozicijo. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Predsedstvo Socialistične republike Slovenije – v sestavi: predsednik Milan Kučan (Zveza komunistov Slovenije – Stranka družbene prenove) in člani dr. Matjaž Kmecl (Zveza komunistov Slovenije – Stranka družbene prenove), Ivan Oman (Slovenska kmečka zveza), dr. Dušan Plut (Zeleni Slovenije) in Ciril Zlobec (Socialistična zveza Slovenije) – se je sestalo, da bi po nasilnih dogodkih preteklega dne v Beogradu ocenilo razmere v državi in njihove posledice za Slovenijo. Seje so se poleg članov slovenskega predsedstva udeležili še član jugoslovanskega predsedstva dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in nekateri ministri DEMOS-ove vlade. 

Prvič po drugi svetovni vojni s tanki nad Beograjčane

Potem ko so srbski policisti proti več deset tisoč demonstrantom uporabili vodne topove, oklepna vozila, solzivec, gumijevke in gumijaste krogle, Beograjčani pa so se po dolgem dnevu in negotovi noči zbudili v nedeljsko jutro s tanki na vseh pomembnejših točkah v mestu, si je marsikdo med navadnimi državljani zastavil ključno vprašanje, kdo sploh lahko pošlje tanke na ulice in nad svoje ljudi. Šlo je za prvi tak primer v Beogradu po koncu druge svetovne vojne. Poznavalcem državne ureditve je bilo jasno, da lahko takšno odločitev sprejme zgolj jugoslovansko politično vodstvo, točneje Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

Jugoslovansko predsedstvo se na dan protestov sicer ni sešlo, je pa njegov predsednik Borisav Jović izvedel telefonsko glasovanje o predlogu srbskega člana predsedstva Slobodana Miloševića, da v dogajanje na beograjskih ulicah poseže zvezna vojska, tj. Jugoslovanska ljudska armada (JLA). Z le dvema glasovoma proti šestim – vojaškemu posredovanju sta nasprotovala le slovenski član predsedstva Janez Drnovšek in hrvaški član Stipe Mesić – se je zvezno predsedstvo odločilo, da nad ljudi pošlje vojsko. Odločitev so potrdili še v nedeljo dopoldne, ko se je predsedstvo v okrnjeni sestavi brez Drnovška in Mesića sestalo tudi v živo. V uradni izjavi so med drugim zatrdili, da so bile demonstracije razbijaške, da so naredile ogromno škode demokratičnim in reformnim ukrepom, ugledu Beograda, Srbije in Jugoslavije. Ponovili so stališče, da je bila pomoč zvezne vojske upravičena za zagotovitev ustavne ureditve, zaščite varnosti prebivalstva in preprečitev nasilja.

Nasilnega posredovanja policije nad sprva mirnimi demonstranti, kar je tudi izzvalo izbruh spopadov, člani zveznega predsedstva seveda niso omenili. Prav tako je imelo stališče jugoslovanskega vodstva več povsem formalnih pomanjkljivosti, ki so odražale njihovo premišljeno izbiro, da zvezni organi v prihodnje upoštevajo le še velikosrbske interese.  

Slovenski protest proti politični zlorabi zvezne vojske

Slovensko predsedstvo je na nedeljskem zasedanju lahko le še ponovilo svojo ugotovitev, da je jugoslovansko predsedstvo znova nezakonito in protiustavno odobrilo uporabo zvezne vojske za poseganje v notranjepolitične razmere v Srbiji. Jugoslovansko predsedstvo se je s tem postavilo na stran srbskih oblasti in pri tem zlorabilo enote JLA. Pri tem se slovensko predsedstvo v izjavi za medije ni želelo vsebinsko opredeliti do notranjepolitičnega dogajanja v Srbiji, komentiralo pa je uporabo zveznih organov. Člani slovenskega predsedstva so izrazili obžalovanje in protest, da je bila zoper demonstrante srbske politične opozicije uporabljena sila, ki je po vrhu vsega terjala dve smrtni žrtvi. Dodali so tudi, da za razreševanje političnih vprašanj in nasprotij uporaba sile ne sme zamenjati demokratičnega dialoga.

Zadnji dogodki v Srbiji, ki so sledili že ustaljenemu vzorcu uporabe vojske JLA za razrešitev jugoslovanske politične krize, so po mnenju slovenskega predsedstva le še utrdili prepričanje o pravilnosti odločitve slovenske skupščine, ki je februarja sprejela resolucijo o razdružitvi, po kateri se morejo o razpletu jugoslovanske krize in mirnem razhodu dogovarjati republike same, brez vmešavanja zveznih organov. Ker je članom slovenskega predsedstva postalo jasno, da zvezni organi, zlasti jugoslovansko predsedstvo, delujejo zgolj še v korist srbskega političnega vodstva, so predlagali, da pogovori med vodstvi jugoslovanskih republik v prihodnosti ne potekajo več v Beogradu.

Avtor: Blaž Karlin