Ustanovljeno Operativno koordinacijsko telo za primer izrednih razmer

Na današnji dan je slovenska vlada na predlog obrambnega ministra Janeza Janše ustanovila Operativno koordinacijsko telo za primer izrednih razmer. Po Janševih besedah je šlo za organ, »ki je uskladil vse obrambne in varnostne priprave in nato v vojni opravljal naloge štaba vrhovnega poveljnika. Vlogo vrhovnega poveljnika pa je po ustavi opravljalo predsedstvo republike, razširjeno s predsednikom vlade in skupščine. Praktično pa smo pri delu predsedstva sodelovali še ministri za obrambo, notranje in zunanje zadeve, informiranje ter poveljnika oziroma načelnika republiškega štaba za teritorialno obrambo in civilno zaščito.« (J. Janša, Premiki, 107)

Operativno skupino so sestavljali: Igor Bavčar, Janez Janša, Jelko Kacin, Miran Bogataj, Janez Slapar, Tone Krkovič, Vinko Beznik, Miloš Bregar, Miha Brejc, Pavle Čelik, Milan Domadenik, Marjan Fekonja, Franc Kokoravec, Jože Kolenc, Bogdan Koprivnikar, Lojze Kuralt, Damjan Kuzma, Andrej Lovšin, Rudi Merljak, Stane Praprotnik, Janko Tušek, Bojan Ušeničnik, Anton Vereš, Ludvik Zvonar in Franci Žnidaršič.

V kasnejši Vojni za Slovenijo je skupina vodila obrambo države pred agresijo JLA.

Kučan in Tuđman vabita

Predsednika Republike Slovenije in Republike Hrvaške Milan Kučan in dr. Franjo Tuđman sta poslala pismo predsednikom vseh drugih jugoslovanskih republik ter jih povabila na pogovor glede iskanja izhoda iz krize. Izrazila sta upanje, da se ga bo udeležil tudi predstavnik Predsedstva SFRJ ter predsednika zvezne skupščine (parlamenta) in zvezne vlade. Uredništvo Neodvisnega Dnevnika je že zvečer pridobilo informacije, da je pobudo za takšno srečanje pozdravil tudi Slobodan Milošević. Predsedniki naj bi se zbrali 21. marca v Zagrebu ali katerem koli drugem mestu.  

Janševa napoved in jezni mirovniki

Republiški sekretar za LO (minister za obrambo) Janez Janša je na novinarski konferenci po seji vlade podal dve najverjetnejši različici razvoja dogodkov v državi. Po »mehkejši« naj bi JLA zahtevala mesto v pogovorih o prihodnosti Jugoslavije ter počasi krepila svojo vlogo pri nadzorovanju meje, gibanja prebivalstva ter dela zračnega in ladijskega prometa. Po »trši« različici pa bi se lahko zgodil klasični državni udar, ki pomeni tudi razpustitev republiških in zveznih organov ter prevzem oblasti, ki bi jo armada najverjetneje izvajala s pomočjo Zveze komunistov – Gibanja za Jugoslavijo, ali pa bi za vrhovno oblast priznali okrnjeno predsedstvo. Na potek dogodkov naj bi po Janševih besedah vplivala razplet referenduma v Sovjetski zvezi in stopnjevanje napetosti v BIH (predvidena razglasitev srbske avtonomije), pa tudi odnosi v armadnem vrhu.

Tega dne so se na Janševo oceno, da so štirje člani slovenskega predsedstva s podpisom Deklaracije za mir naredili »politično napako«, odzvali dr. Dušan Plut in še nekateri drugi podpisniki Deklaracije za mir. Na tiskovni konferenci Koordinacije za mirovno deklaracijo so izražali mnenje, da je tudi koncept demilitarizirane Slovenije upravičen, da slovenski politični vrh premalo skrbi za nenasilno reševanje konfliktov, da naši otroci potrebujejo prijatelje in ne sovražnikov, manjkalo pa ni niti moralističnih podukov, da bi krščanska politika morala biti »pionirka mirovne politike, saj ji tako narekujejo načela krščanstva.«  

Dunaj in Bruselj pozornejša do nas

Avstrijski kancler Franz Vranitzky je nekoliko okrepil naklonjenost do slovenskih osamosvojitvenih načrtov. Med obiskom v Celovcu je sicer ponovil, da mora biti avstrijski »pogovorni partner« jugoslovanska vlada, vendar je dodal, da bi se v primeru slovenske razglasitve popolne neodvisnosti Avstrija do Slovenije vedla »kot do vseh drugih držav«. Novo zaostrovanje odnosov v Jugoslaviji so pozorno spremljali tudi v Bruslju. Za uradno izjavo se sicer niso odločili, kljub temu pa naj bi potekala intenzivna posvetovanja vladnih predstavnikov in diplomatov evropske dvanajsterice.

Avtor: mag. Jurij Pavel Emeršič