Huda zaostrovanja sredi evropske celine se nadaljujejo

Predsednik socialistične republike Srbije Slobodan Milošević je ob burnem političnem dogajanju prek televizije 16. marca podal izjavo, v kateri je odrekel zakonitost predsedstvu z besedami, da predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) ni več in da je s tem konec tudi vseh iluzij ter zavajanj o integriteti države. Očitno zrežirani odstopi so reševanje političnega položaja vse bolj potiskali v roke Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Armada je nihala med možnostma, da ustreže Miloševiću ali pa se postopoma normalizira. Jasno je bilo namreč, da bi se Slovenija in Hrvaška vojaškemu posegu uprli, kar bi povzročilo izbruh državljanske vojne in notranji razkol v armadi.

Po Jovićevem odstopu je podpredsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesič sklical sejo, ki so se je udeležili član predsedstva iz Bosne in Hercegovine Bogić Bogićević, predstavnik Slovenije dr. Janez Drnovšek, predstavnik Makedonije dr. Vasil Tupurkovski in predstavnik Kosova Riza Sapunxhija. Od povabljenih sta se seje udeležila še predsednik skupščine SFRJ Slobodan Gligorijević in predsednik Zveznega izvršnega sveta (ZIS) Ante Marković. Ni pa bilo predstavnikov Srbije, Črne gore in Vojvodine. Prav tako se seje ni udeležil jugoslovanski obrambni minister general Veljko Kadijević. Udeleženci seje so, kot že mnogokrat do tedaj ponavljali obledele fraze, da je mogoče zapletene razmere v državi rešiti samo na demokratičen način, in pozvali k pospešenim pogovorom na pokrajinski, republiški in federativni ravni.

Nov pritisk, s katerim se želi preprečiti demokratični dialog

Na nastale razmere se je z izjavo za javnost odzvalo slovensko predsedstvo. Po seji, na kateri so bili tudi Janez Drnovšek, dr. France Bučar, Lojze Peterle in nekateri ministri, je slovensko predsedstvo sporočilo, da pomeni nastali položaj novo obliko pritiska, s katerim se želi prekiniti demokratični dialog o rešitvi jugoslovanske krize. Odločno je zavrnilo namere JLA, da ostane vojska odločilni dejavnik v političnem življenju, in položaj, v katerem bi ustvarjali izredne razmere, da bi se nato za njihovo reševanje uporabila oborožena sila. Predsedstvo Slovenije je zahtevalo takojšnjo depolitizacijo JLA in v izjavi dodalo še, da bo Slovenija nadaljevala pot popolne osamosvojitve in razdružitve po mirni poti, v dialogu z drugimi republikami.

Odločilni bodo naslednji dnevi ali ure

Avstrijski časopisi so se strinjali, da je Jovićev odstop taktična poteza vnaprej dogovorjenega scenarija, ki lahko zelo kmalu privede do državljanske vojne. Onemogočanje delovanja političnih organov bi vojski odprlo pot v ustvarjanje izrednih razmer in opravičilo nujnost vojaškega ukrepanja. O tem, ali bo prišlo v Jugoslaviji do prelivanja krvi, se bo po možnosti odločalo že v naslednjih dneh ali urah. Italijanski mediji so ugotavljali, da Jugoslavija, kot jo je poznala Evropa, razpada. O dogajanju v Jugoslaviji je obširno poročala nemška televizija, pri čemer so komentatorji ugotavljali, da je odstop Jovića prispeval k zaostritvi razmer v državi in da postaja Jugoslavija zgodba o krizi brez konca. Evropska komisija se na dogajanje v Jugoslaviji iz previdnosti še vedno ni odzvala, evropski parlament pa je z resolucijo obsodil poseganje po vojaški sili pri ohranjanju javnega reda in miru v državi ter poudaril, da bi uporaba sile negativno vplivala na odnose med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo.

Ameriška vlada je z zaskrbljenostjo spremljala možnost, da bi v Jugoslaviji prišlo do vojaškega udara, in je o tem obvestila tudi jugoslovanske oblasti. Prav tako je sporočila, da se bo ostro uprla uporabi sile, ki bi v državi vzpostavila nedemokratičen sistem.

Zanimivo je, da o dogajanju v Jugoslaviji sploh ni poročal kitajski tisk, sovjetski radio in televizija pa sta brez komentarja in le na kratko omenila odstop Jovića.

Avtorica: Marta Keršič