Teme in projekti Agencije za okolje
Koronavirus (SARS-CoV-2)
Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).
Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!
Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.
Področja
-
Narava
Biotska raznovrstnost, invazivne vrste, Natura 2000, naravni parki in rezervati, naravovarstveni nadzor, strategije, poročila in programi, velike zveri, vožnja v naravi
-
Okolje
Podnebne spremembe, ravnanje z odpadki, tla, voda, zrak, hrup v okolju, radioaktivnost v okolju, industrijsko onesnaženje, presoje vplivov na okolje
-
Zrak
Zrak, kakovost zraka, emisije onesnaževal, dimnikarstvo, kurjenje v gospodinjstvih, vožnja z avtomobilom, kurjenje na prostem, ognjemeti in druga pirotehnika
-
Tla
Trajnostno upravljanje in varovanje tal, spremljanje stanja kakovosti tal, Slovensko partnerstvo za tla, Sanacija starih bremen
-
Podnebne spremembe
Blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, trgovanje z emisijskimi pravicami, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
-
Okoljske presoje
Celovita presoja vplivov na okolje, čezmejna presoja vplivov na okolje, usposabljanje za strokovno korektno in učinkovito izvajanje okoljskih presoj, potrdila za spremljanje območij Natura 2000
-
Onesnaževanje okolja
Industrijsko onesnaževanje, hrup v okolju, svetlobno onesnaženje, elektromagnetna in ionizirajoča sevanja, jedrski in sevalni objekti
-
Odpadki
Odpadki, učinkovito ravnanje z odpadki, predelava, jedrski odpadki
-
Voda
Stanje voda, načrt upravljanja voda, oskrba s pitno vodo, kopalne vode, morsko okolje, zmanjševanje poplavne ogroženosti
Teme
-
Ogrožene in zavarovane vrste rastlin in živali
V Sloveniji je ogroženih petina višjih vrst rastlin, več kot štiri petine vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica vrst sesalcev.
-
Naravne vrednote
Naravne vrednote so zlasti geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.
-
Naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki
Zavarovana območja so naravi parki, naravni rezervati in naravni spomeniki. Naravni parki (zakon jih imenuje širša zavarovana območja) so narodni, regijski in krajinski parki. Zavarovala jih je država, občine ali pa država in občina skupaj, v njih pa veljajo posebni režimi in prepovedi.
-
Velike zveri
Velike zveri v Sloveniji so medved, volk in ris. Vse tri so zavarovane s predpis Republike Slovenije in tudi s predpisi Evropske Unije. Za njihovo dolgoročno ohranitev je ključno sobivanje z ljudmi.
-
Tujerodne vrste rastlin in živali
Tujerodne prosto živeče vrste rastlin in živali so tiste, ki v Sloveniji ne bi bilo, če k temu ne bi pripomogel človek.
-
Kakovost zraka
Kakovost zraka ocenjujemo z meritvami koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku. Kakovost zraka v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, vendar je koncentracija nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku še vedno previsoka. Zrak je v Sloveniji prekomerno onesnažen predvsem z delci PM10 pozimi in prizemnim ozonom poleti, narašča tudi onesnaženost zraka z benzo(a)pirenom (BaP).
-
CO2, onesnaževala in avtomobili
Promet je ena izmed človekovih dejavnosti, ki dodajajo v ozračje ogromne količine toplogrednih plinov (predvsem CO2) k tistim, ki so prisotni v ozračju naravno, kar povečuje učinek tople grede in povzroča globalno segrevanje.
Promet tudi močno onesnažuje zrak. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. -
Trgovanje s pravicami do emisije
Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov je pomemben temelj strategije Evropske unije in njenih držav članic pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Trgovanje predstavlja velik izziv, saj pričakujemo, da bo dolgoročno v veliki meri znižalo stroške zmanjševanja emisij. Trgovanje samo sicer ne omogoča zmanjševanje emisij, vsaj ne neposredno, omogoča pa udeležencem trgovanja, da na stroškovno najugodnejši način dosežejo zmanjšanje emisij TGP.
-
Hrup v okolju
Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva. Škodljivi učinki se med drugim kažejo v motnjah spanja, povečanem tveganju bolezni srca in ožilja, povečani vznemirjenosti, ter zmanjšani uspešnosti pri delu in učenju. Prizadevamo si, da se na dolgi rok postopno znižamo število prebivalcev, ki so v svojem življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem hrupa, hkrati pa varujemo tista območja v urbanem in naravnem okolju, ki s hrupom niso (pre)obremenjena.
-
Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem
Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem povzroča moteče učinke na zdravje in počutje človeka. Z oddaljenostjo od vira elektromagnetnega sevanja ter kratkotrajno uporabo le tega, je vpliv sevanja možno umiliti oziroma izničiti.
Projekti
-
eGAFOR
V tekuS projektom "Elektronska napoved za splošno letalstvo" (eGAFOR) bomo razvili tehnološko rešitev za sinhroniziran in vsebinsko usklajen produkt za območje srednje in vzhodne Evrope z namenom, da bi se povečala stopnja varnosti letenja in izboljšalo medsebojno sodelovanje meteoroloških služb (na omenjenem območju).
-
HarmoNIA
ZaključenZ izvedbo projekta »Harmonizacija in povezovanje za oceno onesnaženja v Jadranskem in Jonskem morju« (HarmoNIA) smo zagotovili dostopnost do razdrobljenih podatkov o onesnaženosti morja na območju jadransko-jonske regije in vzpostavili mednarodno upravljanje, kar je podlaga za reševanje ranljivosti morskega okolja in varovanja ekosistemskih storitev.
-
LIFE-IP PREPAIR
V tekuV projektu »Učinki ukrepov Dežel Padske nižine na kakovost zraka« (LIFE-IP PREPAIR) želimo z usklajenimi ukrepi za zagotavljanje kakovosti zraka spodbuditi tako proizvodnjo in porabo, ki lahko dejansko vplivata na zmanjšanje ravni onesnaževal v zraku in zvišata kakovost življenja.
-
Sinica
V tekuProjekt »Sinica – Nadgradnja sistema za spremljanje onesnaženosti zraka, ugotavljanje vzrokov čezmernih obremenitev in analizo učinkov ukrepov za izboljšanje« bo s posodobljenim in nadgrajenim sistemom za spremljanje onesnaženosti zraka prispeval k hitrejšemu doseganju ustrezne kakovosti zraka in k zmanjšanju škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje.
-
Eco-AlpsWater
V tekuZ izvedbo projekta "Inovativno ekološko vrednotenje in strategija upravljanja z vodami za zaščito ekosistemskih storitev v alpskih jezerih in rekah" (Eco-AlpsWater) želimo ugotoviti, kako bi lahko spremljali prisotnost vodnih organizmov in ekološko stanje voda z novodobnimi genetskimi pristopi analize okoljske DNA, za katere se predvideva, da bodo v prihodnosti lahko nadgradili ali celo nadomestili zamudne in manj natančne tradicionalne metode vrednotenja ekološkega stanja voda.
-
GREVISLIN
V tekuZ izvedbo projekta »Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah« (GREVISLIN) želimo razvijati območje med Slovenijo in Italijo na področju upravljanja zelene infrastrukture in okrepiti celostno upravljanje ekosistemov in izvajanje ukrepov, ki omogočajo trajnostni razvoj.
-
DriDanube
ZaključenZ izvedbo projekta »Tveganje za sušo v podonavski regiji« (DriDanube) smo z razvojem orodja Drought Watch prispevali k izboljšanemu spremljanju razvoja suše v regiji, s Strategijo obvladovanja suše pa smo pripravili podlago za boljšo pripravljenost na sušne dogodke in za učinkovitejši odziv nanje, kar posledično lahko prispeva k zmanjšanju škod zaradi suše v Sloveniji in regiji Podonavja.
-
CROSSRISK
V tekuS projektom "Javna opozorila - zmanjšanje tveganj zaradi padavin in snežne odeje" (CROSSRISK) želimo zagotoviti večjo varnost ljudi in izboljšati zaščito infrastrukture pred tveganji, ki jih na območju Slovenije in Avstrije povzročajo padavine in snežna odeja.
-
ADO
V tekuZ izvedbo projekta “Izgradnja sistema za opazovanje suše v alpskem prostoru” (ADO) želimo poenotiti način spremljanja suše v celotnem alpskem prostoru, nadgraditi že obstoječe sisteme in pripraviti uporabno orodje za spremljanje suše za vse, ki jih suša zadeva – od kmetovalcev do upravljalcev. Tako bomo prispevali k boljši pripravljenosti na sušo in k blaženju posledic vedno pogostejših sušnih dogodkov.
-
I-STORMS
ZaključenS projektom »Integrirane strategije upravljanja z viharji na morju« (I-STORMS) smo vzpostavili mednarodno sodelovanje pri spodbujanju inovativnih politik in skupnih strategij za zaščito ADRION regije pred viharji na morju.
-
goMURra
V tekuNamen projekta »Čezmejni načrt za inovativno trajnostno upravljanje mejne Mure in izboljšanje obvladovanja poplavne ogroženosti« (goMURra) je izdelava čezmejnega načrta za inovativno trajnostno upravljanje mejne Mure in njenih stranskih rokavov. Ob upoštevanju Načelne vodnogospodarske zasnove, učinkov že izvedenih ukrepov in aktualnih pravnih okvirjev, bodo izdelani načrti bodoče strategije in program ukrepov za načrt upravljanja 2030.
-
VISFRIM
V tekuProjekt »Upravljanje poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih« (VISFRIM) bo pripomogel k povečanju učinkovitosti upravljanja s poplavno ogroženostjo na čezmejnih porečjih Soče, Vipave ter Lemene v Italiji. Z izboljšanim sodelovanjem med vsemi ustanovami v obravnavanih porečjih na obeh straneh meje in javnostjo je namen vzpostaviti zeleno informacijsko strukturo, ki bo dolgoročno prispevala k povečani odpornosti proti poplavam in drugih naravnih nesreč.
-
FRISCO1
ZaključenS projektom »Čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti – negradbeni ukrepi« (FRISCO1) smo prispevali k zmanjševanju poplavne ogroženosti v čezmejnih porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure.
-
LIFE NarcIS
V tekuS projektom »LIFE NarcIS - naravovarstveni informacijski sistem« (LIFE NarcIS - NAtuRe Conservation Information System) želimo vzpostaviti informacijski sistem na področju varstva narave, ki bo nudil enoten katalog rastlinskih in živalskih vrst, omogočal dostop do različnih baz bioloških in naravovarstvenih podatkov ter izvajanje analiz s pomočjo razvitih spletnih orodij. Z vzpostavljenim sistemom želimo doseči večjo učinkovitost pri izvajanju zakonodaje, pri strateškem načrtovanju in boljši nadzor nad izvedenimi ukrepi na področju varstva narave. Prispeval bo k skrajševanju upravnih postopkov in večji dostopnosti podatkov končnim uporabnikom.