Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) iz leta 1992 opredeli podnebne spremembe kot »spremembo podnebja, ki je nastala neposredno ali posredno zaradi človekovih dejavnosti, ki spreminjajo sestavo zemeljskega ozračja, in se poleg naravne spremembe podnebja opaža v primerljivih časovnih obdobjih.« Čezmerne emisije toplogrednih plinov vplivajo na segrevanje ozračja in s tem na spremembe podnebja. Slovenija se s posledicami spoprijema s politikami in ukrepi ter praksami Evropske unije in je pri doseganju zastavljenega podnebnega cilja pred velikimi izzivi. Naš skupni cilj je, da do leta 2050 postanemo ogljično nevtralna družba.

Vpliv toplogrednih plinov na podnebne spremembe

Medtem ko je dolgoletna ustaljena koncentracija toplogrednih plinov v zemeljskem ozračju nujna za ugodne pogoje življenja na zemlji, povečane koncentracije toplogrednih plinov segrevanje stopnjujejo.

Posledice toplejšega ozračja so segrevanje voda, taljenje snega, intenzivnejše padavine, daljša sušna obdobja in drugi ekstremni vremenski dogodki, ki neugodno vplivajo na življenjske in gospodarske razmere.

V Sloveniji v zadnjih letih največ emisij toplogrednih plinov povzroči promet, sledijo mu sektor energetike, industrije in kmetijstva ter sektor odpadkov.

Blaženje in spoprijemanje s posledicami podnebnih sprememb

Blaženje posledic podnebnih sprememb pomeni zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ali njihovo odvzemanje iz ozračja. Sistem trgovanja s pravicami do emisije (EU ETS) in zavezujoče zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v neETS sektorjih (prometu, stavbah, kmetijstvu, industriji in odpadkih) omejujeta emisije z ukrepi, ki temeljijo na uporabi novih tehnologij in obnovljivih virov energije ter na spreminjanju praks in vedenja potrošnikov.

Prilagajanje podnebnim spremembam zahteva sistematično načrtno zmanjševanje ranljivosti in povečevanje odpornosti proti zaznanim ali pričakovanim vplivom podnebnih sprememb.

Spremembe podnebja so globalni problem

Posledice podnebnih sprememb segajo preko meja posameznih držav, zato je pomembno, da države v boju proti podnebnim spremembam sodelujejo. Za učinkovitejše odpravljanje ali omilitev posledic podnebnih sprememb je nujen globalni odziv, to pomeni usklajene aktivnosti v čim več državah hkrati.

Pomembni mejnik v zvezi z ukrepi proti podnebnim spremembam je bilo leta 2015 na podnebni konferenci Združenih narodov v Parizu sprejetje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, ki je prvi univerzalni in pravno zavezujoči globalni podnebni sporazum.

Ključni cilj Pariškega sporazuma je, da se s primernimi ukrepi zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in odvisnost od fosilnih goriv ter da se s tem rast globalne temperature omeji na manj kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven. Posamezne države podpisnice sporazuma so predložile, skladno s svojimi specifikami, cilje in načrte ukrepov ter aktivnosti za dosego skupnega cilja. Sporazum med drugim predvideva tudi finančno pomoč zaradi zgodovinske odgovornosti državam v razvoju. Slovenija je podpisnica Pariškega sporazuma.

Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050

Slovenija si z Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (podnebna strategija) zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Emisije toplogrednih plinov bo do leta 2050 zmanjšala za 80-90 % glede na leto 2005, izboljšala ponore ter hkrati pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev.

Za obdobje do leta 2030 sloni podnebna strategija na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v različnih sektorskih dokumentih, med katerimi pomembno vlogo igra Celoviti nacionalni energetski podnebni načrt (NEPN), ki prevzema vlogo akcijskega dokumenta. Podnebna strategija sektorske dokumente nadgrajuje z zastavljeno vizijo in dolgoročnimi cilji do leta 2050 ter usmeritvami za njihovo doseganje.

Podnebna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije v smeri neto ničelnih emisij toplogrednih plinov, pospešenega prehoda na obnovljive vire energije, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije. Nakazuje priložnosti, s katerimi lahko ugodno vplivamo na okolje, ohranjamo biotsko raznovrstnost, zmanjšujemo energetsko uvozno odvisnost, omogočamo nove razvojne priložnosti na skupnih energetskih trgih, obvladujemo stroške in s tem energetsko revščino, zagotavljamo zelena delovna mesta, dvigujemo konkurenčnost podjetij in zagotavljamo skladen regionalni razvoj.

Slovenija že danes in bo tudi v prihodnje intenzivno delala, razvijala in spremljala razvoj na področju prehoda v podnebno nevtralnost in vlagala v raziskave, nove tehnologije ter razvoj za oblikovanje končnih rešitev za dosego cilja. Podnebna strategija je zato dokument, ki se ga bo glede na nove ugotovitve in razvoj prilagajalo, izboljševalo ter spreminjalo. Že danes jasno kaže poti do podnebne nevtralnosti, vendar nas opozarja, da so ponujeni izzivi uresničljivi le ob takojšnjem ukrepanju prav vseh sektorjev ter družbe kot celote.

Nacionalni energetski in podnebni načrt

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt je akcijsko-strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 določa cilje, politike in ukrepe v petih razsežnostih energetske unije.

Razvojno naravnani cilji so razogljičenje z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem deleža obnovljivih virov energije, izboljšanje energetske učinkovitosti, zagotavljanje energetske varnosti in razvoja notranjega trga energije ter vlaganje v raziskave, inovacije in konkurenčnost na področju tehnologij razogljičenja in energetske učinkovitosti. Načrt predvideva, da bomo v Sloveniji do leta 2030 celotne emisije toplogrednih plinov znižali do 36 odstotkov v primerjavi z letom 2005, delež obnovljivih virov v končni rabi energije pa bo vsaj 27 odsototen.

Ob tem predvidevamo izboljšave pri distribuciji električne energije, povečanje energetske učinkovitosti tudi z ukrepi socialne in stanovanjske politike ter zvišanje vlaganj v raziskave in razvoj za učinkovit prehod v krožno gospodarstvo in ogljično nevtralno družbo.

Doseganje zastavljenih podnebnih in energetskih ciljev bo ena osrednjih nacionalnih prioritet do leta 2030, saj podnebne spremembe močno vplivajo na kakovost življenja vseh nas.