Skoči do osrednje vsebine

Podnebne spremembe so na zemlji stalnica. Naravnim vzrokom zanje se v zadnjih sto letih pridružuje tudi človekovo delovanje. Prekomerni izpusti toplogrednih plinov vplivajo na segrevanje ozračja in s tem na spremembe podnebja. Slovenija se s posledicami spoprijema po ustaljenih instrumentih ter praksah znotraj Evropske unije in je pri doseganju okoljskih ciljev uspešna. Naš skupni cilj je, da do leta 2050 postanemo ogljično nevtralna družba.

Vpliv toplogrednih plinov na podnebne spremembe

Medtem ko je dolgoletna ustaljena koncentracija toplogrednih plinov v zemeljskem ozračju nujna za zadrževanje toplote ob njenem površju in s tem ugodne pogoje za obstoječe življenje na zemlji, pa povečane koncentracije toplogrednih plinov segrevanje stopnjujejo. Okoljske posledice toplejšega ozračja so segrevanje voda, taljenje snega, intenzivnejše padavine, daljša sušna obdobja in drugi ekstremni vremenski dogodki, ki neugodno vplivajo na življenjske in gospodarske razmere na zemlji.

Največ izpustov toplogrednih plinov izhaja iz prometa, pridobivanja elektrike, industrije in kmetijstva; k hitremu segrevanju ozračja pa prispeva tudi prekomerno izsekavanje gozdov. V Sloveniji dobro tretjino izpustov prispevajo termoelektrarne in obrati težke industrije, med preostalimi izpusti pa nosi promet za več kot 50 % delež, kmetijstvo okrog 16 %, ogrevanje in hlajenje stavb okrog 12 %, manjša industrija okrog 10 % in predelava odpadkov okrog 5 %.

Spoprijemanje s posledicami podnebnih sprememb

Za blaženje posledic podnebnih sprememb je nujno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ali njihovo odvzemanje iz ozračja. Na ravni EU obstajata dva sistema blaženja. Prvi je sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, v katerega je vključenih približno 12.000 največjih evropskih onesnaževalcev, pretežno iz dejavnosti pridobivanja elektrike in iz težke industrije. Drugi pa je zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v shemo trgovanja. To so: promet, stavbe, kmetijstvo, industrija in odpadki. Omejevanje izpustov temelji na uporabi novih tehnologij in obnovljivih virov energije ter na spreminjanju praks in vedenja potrošnikov.

Enako pomembno kot blaženje posledic podnebnih sprememb je tudi sistematično prilagajanje nanje. Načrtno zmanjševanje ranljivosti in povečevanje odpornosti na zaznane ali pričakovane vplive podnebnih sprememb vključuje ustrezne politične odločitve, ki vplivajo na spremembe vedenjskih in upravljavskih vzorcev ter vpeljavo konkretnih tehnoloških rešitev.

Spremembe podnebja so globalni problem

Posledice podnebnih sprememb segajo preko meja posameznih držav, zato je pomembno, da države v boju proti podnebnim spremembam sodelujejo. Za učinkovitejše odpravljanje ali omilitev posledic podnebnih sprememb je nujen globalni odziv, to pomeni usklajene aktivnosti v čim več državah hkrati.

Prvi pomemben mejnik v zvezi z okoljskimi ukrepi in ukrepi proti podnebnim spremembam je bil Kjotski protokol, ki je bil sprejet leta 1997 in je v nadaljevanju določil ciljne ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020. Za nadaljnja prizadevanja po omejitvi podnebnih sprememb je bil leta 2015 na podnebni konferenci Združenih narodov v Parizu sprejet nov sporazum. Ključni cilj Pariškega sporazuma je, da se s primernimi ukrepi zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov in odvisnost od fosilnih goriv ter da se s tem rast globalne temperature do leta 2100 omeji na manj kot 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven. Sporazum predvideva pri ukrepih tudi finančno pomoč razvitih držav nerazvitim. Slovenija je podpisnica obeh dokumentov.

Pariški sporazum o podnebnih spremembah je prvi univerzalen in pravno zavezujoč globalni podnebni sporazum, posamezne države pa v ločenih načrtih skladno s svojimi specifikami določimo lastne ukrepe in aktivnosti za doseganje skupnih ciljev.

Nacionalni energetski in podnebni načrt

Temeljni dokument Slovenije na področju obvladovanja podnebnih sprememb je Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) iz leta 2020. V njem smo določili ambiciozni scenarij politik in ukrepov do leta 2030 ter predvidevanja še za nadaljnjih deset let.

Razvojno naravnane cilje smo zastavili v smeri razogljičenja z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in povečanjem deleža obnovljivih virov energije, v smeri izboljšanja energetske učinkovitosti, zagotavljanja energetske varnosti in razvoja notranjega trga energije ter v smeri vlaganj v raziskave, inovacije in konkurenčnost na področju tehnologij razogljičenja in energetske učinkovitosti. Načrt predvideva, da bomo v Sloveniji do leta 2030 celotne izpuste toplogrednih plinov znižali do 36 % v primerjavi z letom 2005, delež obnovljivih virov v končni rabi energije pa bo vsaj 27 %.

Ob tem predvidevamo izboljšave pri distribuciji električne energije, povečanje energetske učinkovitosti tudi z ukrepi socialne in stanovanjske politike ter zvišanje vlaganj v raziskave in razvoj za učinkovit prehod v krožno gospodarstvo in ogljično nevtralno družbo.

Doseganje zastavljenih podnebnih in energetskih ciljev bo ena osrednjih nacionalnih prioritet do leta 2030, saj podnebne spremembe močno vplivajo na kakovost življenja vseh nas.

Iskalnik