Skoči do osrednje vsebine

Vse države članice so dolžne v obdobju do leta 2030 dosegati letne cilje omejevanja emisij toplogrednih plinov, k čemur jih med drugim zavezuje veljavna zakonodaja Evropske unije. Cilji po državah članicah se razlikujejo, gospodarsko bolj uspešne imajo višje cilje. S porazdelitvijo prizadevanj med države članice se želi zagotoviti doseganje EU ciljev na stroškovno učinkovit način.

Glavni vir emisij toplogrednih plinov v Republiki Sloveniji je z 47 % promet. Kmetijstvo predstavlja skoraj 18 %, široka raba okoli 14 %, industrija okrog 12 %, energetika dobrih 5 % in odpadki okrog 4 %

Struktura emisij toplogrednih plinov po sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov v letu 2020

Porazdelitev prizadevanj

Cilj Evropske unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, je do leta 2020 za 10 % in do leta 2030 za 30 % glede na leto 2005. Dosegli ga bomo s porazdelitvijo prizadevanj med države članice v obliki državnih ciljnih vrednosti. Te so bile za države članice določene ob upoštevanju predvsem njihove gospodarske razvitosti.

Slovenija se po vrednosti kazalnika bruto domačega proizvoda na prebivalca uvršča malo pod povprečje Evropske unije, kar se odraža tudi v ciljih za Slovenijo do leta 2020 in 2030. Do leta 2020 v Sloveniji svojih emisij toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, ne smemo povečati za več kot 4 % glede na leto 2005, do leta 2030 pa jih moramo zmanjšati za najmanj 15 % glede na leto 2005. Poleg končnih ciljev moramo dosegati tudi vmesne letne cilje v obeh obdobjih.

Glavni vir emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov v Republiki Sloveniji je promet. Sledijo mu sektorji kmetijstva, široke rabe (stavbe),ne-ETS industrije,  ne-ETS energetike in odpadkov.

Programi in poročila