Skoči do osrednje vsebine

Zaradi globalnega segrevanja ozračja se slovensko kmetijstvo sooča z vse pogostejšimi pojavi ekstremnih vremenskih razmer kot so neurja s točo, suša, vročinski stres in pozeba. to se odraža na količini in kakovosti pridelkov ter stabilnosti pridelave. Menimo, da je eden izmed ključnih uspehov obvladovanja posledic podnebnih sprememb tudi prilagajanje. Namen prilagajanja je namreč zmanjšati tveganja in škodo na okolje in zdravje ljudi na stroškovno učinkovit način.

Načini prilagajanja na podnebne spremembe v rastlinski proizvodnji in živinoreji

V rastlinski proizvodnji se lahko prilagodimo z izvajanjem naslednjih ukrepov:

  • pravilna izbira tehnologij pridelave in sort;
  • ustrezna izbira datuma setve, sajenje manj občutljivih kultur (npr. del koruzne silaže nadomestijo s krmnim sirkom, sajenje ustreznih podlag pri sadikah večletnih rastlin);
  • spremenjen kultivar;
  • uvedba namakalnih sistemov;
  • diverzifikacija proizvodnje;
  • ustrezno gnojenje.

V živinoreji se najbolj učinkovito prilagodimo z izbiro ustreznih pasem glede na pogoje, v katerih kmetujemo, in glede na naše znanje in izkušnje. Dejstvo je, da so visoko produktivne pasme bolj občutljive na napake upravljanja in vodenja (npr. napake na strani vodenja prehrane).

Prav tako lahko na Agenciji RS za okolje - ARSO sprotno spremljamo stanje v kmetijski proizvodnji, ki je posledica vremenskih razmerah. ARSO redno objavlja aktualne podatke o spremembah stanja glede vremenskih razmer v Sloveniji, prav tako pa se lahko do podatkov o agrometeoroloških napovedih in prognostičnih obvestilih dostopa na Agrometeorološkem portalu Slovenije.

Javna služba kmetijskega svetovanja, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kmetom pomaga s:

  • pripravo tehnoloških navodil;
  • svetovanjem, kako blažiti vplive podnebnih sprememb in intenzivnih vremenskih pojavov;
  • seznanjam s predvidenimi podnebnimi spremembami kot tudi z nujnostjo prilagajanja na te spremembe ter z možnostmi blaženja posledic;
  • spremljanjem stanja na kmetijskih površinah;
  • pripravo prve okvirne ocene stanja kmetijskih kultur na terenu ob večjih vremenskih neprilikah ter pripravo poročila o njihovem stanju;
  • s stanjem na terenu seznanja ministrstvo ter Upravo RS za zaščito in reševanje, prizadete kmetije pa obravnava tudi individualno.

Tehnološka priporočila in navodila za prilagajanje kmetijske proizvodnje na podnebne spremembe 
Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam

Ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe

Ukrepe prilagajanja na podnebne sprememb spodbujamo in sofinanciramo preko Programa razvoja podeželja ali v okviru drugih programov, projektov ali rednih del in nalog, ki jih izvajajo javne službe na področju kmetijstva. Najpomembnejši ukrepi prilagajanja kmetijske proizvodnje na podnebne spremembe so:

  • sofinanciranje zavarovalnih premij;
  • letalska obramba pred točo;
  • izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja 2014–2020 (naložbe v namakanje in oroševanje, naložbe v protitočne mreže in zavarovane prostore, kmetijsko-okoljski-podnebni ukrepi kot sta kolobarjenje in konzervirajoča obdelava tal, tehnologije pridelave in reje živali ter ozaveščanje, usposabljanje in informiranje kmetov.
Iskalnik