Sistem EU trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov (EU ETS)

EU ETS je bil vzpostavljen z namenom, da se obveznost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) doseže na stroškovno učinkovit način. EU ETS predstavlja ključni instrument strategije EU za boj proti podnebnim spremembam in prvi mednarodni sistem za trgovanje z emisijami TGP v svetu. V okviru držav članic EU vključuje več kot 11.000 podjetij (upravljavcev naprav, ki povzročajo emisije TGP) v energetiki in industrijskih panogah ter operatorje zrakoplovov. EU ETS je na podlagi Direktive 2003/87/ES, pričel z delovanjem v letu 2005 (prvo trgovalno obdobje 2005-2007, drugo trgovalno obdobje je bilo v letih 2008-2012 sedaj pa, poteka t.i. tretje trgovalno obdobje 2013-2020).

Osnovna enota trgovanja je t.i. emisijska pravica (angl. emission allowance), ki predstavlja 1 tono ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO2 ekv).

Obveznosti upravljavca naprave in operatorja zrakoplova, ki povzroča emisije TGP, vključenega v sistem EU ETS so:

• pridobitev dovoljenja za izpuščanje emisij TGP pred začetkom obratovanja oz. odobritev načrta monitoringa emisij TGP,
• izvajanje monitoringa emisij TGP,
• izdelava letnega poročila o emisijah, ki ga preveri neodvisni preveritelj,
• ter predaja ustrezne količine emisijskih pravic.

Presežek oz. primanjkljaj emisijskih pravic upravljavci naprav in operatorji zrakoplovov prodajo oz. kupijo na trgu emisijskih pravic.

Cilji trgovanja s pravicami do emisije

Cilji trgovanja s pravicami do emisije TGP so naslednji:

• omogočiti nižje stroške za gospodarske družbe s tem, da se omogoči zmanjševanje emisij tam, kjer je najbolj poceni;
• izenačiti stroške zmanjševanja emisij TGP v celotni EU z dovoljevanjem meddržavnega trgovanja - na tak način bo minimizirano omejevanje konkurence oziroma diskriminacija položaja gospodarskih družb (upravljavcev naprav, ki povzročajo emisije TGP) na skupnem notranjem trgu EU;
• pripomoči k zmanjševanju emisij TGP v prihodnosti z nagrajevanjem inovativnosti v zmanjševanju emisij TGP.

Učinki inštrumenta

Učinki inštrumenta so odvisni predvsem od tržne cene emisijskih pravic, ki je odvisna zlasti od:

• količine brezplačno dodeljenih emisijskih pravic;
• cene ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;
• povečanja energetske učinkovitosti naprav, ki so pridobile dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov;
• paritete cen goriv, predvsem premoga in zemeljskega plina;
• cen električne energije in povpraševanje po njej;
• vremenskih razmer, predvsem vpliva izrazito nizkih temperatur zraka v zimskem času;
• realizacije skupnih naložb, t.j. projektov »skupnega izvajanja in mehanizma čistega razvoja«;
• gospodarske rasti oziroma recesije itd.

Slovenija in sistem EU trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov

V sistemu EU trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov je v obdobju 2013-2020 v shemo vključenih 49 upravljavcev in sicer vse termoelektrarne in toplarne (Termoelektrarna Šoštanj, Termoelektrarna Brestanica, Energetika Ljubljana,..), proizvodnja jekla, stekla, keramike, cementa, apna, papirja,…

Upravljavcem naprav je bilo v letu 2018 brezplačno razdeljenih 1.731.707 emisijskih pravic, predali so pa 6.491.912 emisijskih pravic.

Spremembe sistema EU ETS

Decembra 2008 je bila sprejeta Direktiva 2008/101/ES o trgovanju s pravicami do emisije TGP v okviru t.i. podnebno-energetskega paketa, ki je uvedla nekatere korenite spremembe obstoječih pravil, med drugim to, da postane pravilo razdelitve pravic prodaja emisijskih pravic na dražbi, predvsem za proizvajalce električne energije ter enotna pravila za razdelitev brezplačnih emisijskih pravic upravljavcem naprav. Direktiva je tudi s 1.1.2012 uvedla pomembno novost, in sicer vključitev letalstva v EU ETS.

V obdobju od leta 2013 morajo termoelektrarne in toplarne (za delež emisij toplogrednih plinov, ki so posledica uporabe fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije), celotno količino emisijskih pravic kupiti na dražbi ali na sekundarnem trgu. Upravljavci naprav in operatorji zrakoplovov dobijo določen delež emisijskih pravic brezplačno (vsa evropska podjetja za enako tehnologijo enako količino brezplačnih emisijskih pravic). Delež brezplačno dodeljenih emisijskih pravic se iz leta v leto zmanjšuje.

Evropski svet je oktobra 2014 sprejel dogovor o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030, ter potrdil zavezujoči cilj, da EU do leta 2030 doseže vsaj 40 % zmanjšanje emisij TGP v primerjavi z letom 2005. K uresničevanju zmanjšanja emisij TGP bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji, cilj pa se bi na stroškovno najučinkovitejši način dosegel s sistemom EU ETS, s katerim bi se do leta 2030 doseglo 43 % zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005.

Februarja 2018 je bila sprejeta Direktiva 2018/410/EU, ki med drugim prinaša spremembo linearnega faktorja iz 1,74 % na 2,2 % od leta 2021 naprej, nadaljevanje brezplačne dodelitve emisijskih pravic, podporo za nizkoogljične inovacije ter porazdelitev emisijskih pravic, ki se prodajo na dražbi izražen kot odstotek v direktivi, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost ter poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost. Glavne dolgoročne spodbude v okviru novega Inovacijskega sklada bodo namenjene zajemanju in shranjevanju CO2, novim tehnologijam obnovljivih virov energije in pomembnim inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, vključno z okoljsko varnim zajemanjem in uporabo CO2.

Linearni faktor zagotavlja, da se bo hitrost letnega zmanjšanja skupne količine emisijskih pravic („zgornja meja“) povečala, s čimer se bo do leta 2030 doseglo 43 % skupno zmanjšanje emisij v okviru EU ETS. Dodatno znižanje, ki je v tem primeru potrebno, bi ob predpostavki enakega trenutnega obsega emisijskih pravic slovenski industriji predstavljal strošek, ki bo v obdobju 2021-2030 postopoma naraščal in bo v celoti bremenil tista podjetja, ki so vključena v EU ETS. Poudariti pa je tudi potrebno, da so vsa podjetja v EU v sistemu EU ETS obravnavana enakovredno, zato ne gre za dodatno zmanjšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij v primerjavi z drugimi podjetji v EU.

Letalske dejavnosti

Vključitev letalske dejavnosti v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov

Vrste letalskih dejavnosti, za katere morajo operatorji zrakoplovov izvajati monitoring toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, so določene v Uredbi o toplogrednih plinih, dejavnostih in napravah, za katere je treba pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov oziroma izvajati monitoring emisij toplogrednih plinov.

Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 je dopolnila Direktivo 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti.

Smernice so v naš pravni red prenesene v:

• Zakon o varstvu okolja 
• Uredbo o toplogrednih plinih, dejavnostih in napravah, za katere je treba pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov oziroma izvajati monitoring emisij toplogrednih plinov.

Podelitev emisijskih kuponov operatorjem zrakoplovov

Vse države članice so, skladno z Direktivo 2003/87/ES in njenimi dopolnitvami, dolžne objaviti količino brezplačno podeljenih emisijskih kuponov operatorjem zrakoplovov in sicer za tiste operatorje, za katere je bila na Komisijo vložena prošnja za brezplačno podelitev emisijskih kuponov.

Podelitev emisijskih kuponov operatorjem zrakoplovov za leta 2013-2016

Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) se je na svoji 38. Generalni skupščini odločila razviti tržno naravnan sistem z ukrepi na področju obravnave emisij toplogrednih plinov iz letalstva. Ukrepi se bodo uporabljali od leta 2020.

V odziv na ta dogodek je Evropska unija sprejela Uredbo 2014/421/EU o spremembi Direktive 2003/87/ES, v zvezi z letalstvom, ki je začela veljati 30. aprila 2014. Glavna sprememba je, da se od 2013-2016 obveznosti poročanja in predaje nanašajo le na emisije iz letov znotraj evropskega gospodarskega prostora (EGP). Skladno s tem se število brezplačnih pravic, izdanih v letih 2013-2016, prilagodi zmanjšani pokritosti letov.

Podelitev emisijskih kuponov operatorjem zrakoplovov za leta 2017- 2020

Dne 13. decembra 2017 je bila sprejeta Uredba (EU) 2017/2392 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti, ki obstoječe omejitve podaljšuje do 31. decembra 2023. Obveznosti poročanja in predaje se tako še naprej nanašajo le na emisije iz letov znotraj evropskega gospodarskega prostora (EGP).

Letno število brezplačnih pravic, izdanih v letih 2017 – 2020 ostaja enako kot v letih 2013 – 2016. Od 1. januarja 2021 pa se pri številu pravic, podeljenih operatorjem zrakoplovov, upošteva uporaba linearnega faktorja 2,2 %.

Register emisijskih kuponov

Register emisijskih kuponov je standardizirana elektronska podatkovna baza o imetnikih emisijskih kuponov, ki omogoča sledenje razdelitvi, posesti, prenosu, razveljavitvi in umiku emisijskih kuponov iz obtoka ter dokazovanje izpolnitve (ali neizpolnitve) Kjotskih ciljev zmanjšanja emisij.

Z 20. junijem 2012 je začel delovati register Unije do katerega dostopate preko:  

• Unije EUCR ali
• slovenskega dela registra EUCR / SI 

Vsaka država članica imenuje organ (nacionalni administrator), preko katerega dostopa do svojih računov in računov v registru Unije, ki so v pristojnosti države članice, ter z njimi upravlja. Agencija Republike Slovenije za okolje opravlja naloge nacionalnega administratorja v Sloveniji. Vsak nacionalni administrator države članice deluje tudi kot administrator njenega registra KP (pogodbenica Kjotskega protokola).

Upravljanje registra je skladno z določili Zakona o varstvu okolja, Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in Uredbe Komisije 389/2013 o določitvi registra Unije, z upoštevanjem obveznosti države, ki izhajajo iz Kjotskega protokola.

Zamik transakcije v registru Unije

Iz varnostnih razlogov so prenosi pravic do emisije (emisijski kuponi) samodejno odloženi za 26 ur. Poleg tega se opravljajo samo med delovnim časom, od ponedeljka do petka, med 10.00 in 16.00 po srednjeevropskem času.
Če torej začnete izvajati transakcijo izven delovnega časa, se bo ta začela šele naslednji delovni dan. Če na primer transakcijo začnete 21. septembra 2012 ob 9.00, bo ta transakcija dokončana 22. septembra ob 12.00. 

Dodatno pojasnilo na primerih

Za vsa vprašanja se lahko obrnete na pooblaščene zastopnike registra Unije za Slovenijo, ki nudijo pomoč uporabnikom registra.

Poročila za javnost skladna s sklepi Kjotskega protokola

V skladu s Sklepi Kjotskega protokola CMP/13.1 mora vsak register države objaviti nezaupne informacije, ki so dosegljive na spletu. 

Informacije o vseh računih v slovenskem registru:

• Računi v slovenskem registru

Podatki o računih v slovenskem registru so dostopni tudi preko spletne strani European Transaction Log (EUTL). 

Informacije za vsak identifikator projekta za projektno dejavnost, ki se izvaja v skladu s 6. členom Kjotskega protokola, za katero je država članica izdala ERU-je:

• V Sloveniji ni registriranih tovrstnih projektov. 

Seznam pravnih oseb v slovenskem registru, ki imajo lahko na svojih računih kjotske enote (ERU, CER, AAU in/ali RMU): 

• Seznam pravnih oseb v slovenskem registru

Podatki o računih v slovenskem registru, ki imajo lahko na svojih računih kjotske enote (ERU, CER, AAU in/ali RMU), so dostopni tudi preko spletne strani European Transaction Log (EUTL).

Povprečna cena emisijskih kuponov v letu 2018

Ministrstvo skladno s petim odstavkom 19. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida izračuna in objavi na spletni strani povprečno ceno emisijskih kuponov za preteklo leto.

Sklep o povprečni ceni emisijskih kuponov v letu 2018