Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Slovensko predsedovanje JJP in EUSAIR

Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra

Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo, saj lahko veter povzroča škodo na infrastrukturi, ovira promet ter predstavlja resno nevarnost za ljudi, premoženje in živali. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe, povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo ter zaradi letečih predmetov močno otežijo in ponekod nevarno ogrozijo gibanje na prostem. Ob najvišjih opozorilih je gibanje na prostem nevarno oziroma smrtno tvegano, zato pozivamo k povečani previdnosti, spremljanju meteoroloških opozoril ter doslednemu upoštevanju navodil pristojnih služb. Priporočamo, da pravočasno poskrbite za zaščito sebe, svojcev, domačih živali ter zavarujete stanovanjske objekte in vozila.

Civilna zaščita je v stanju visoke pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.

Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
  • ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
  • vrata in okna naj bodo zaprta,
  • na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
  • ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
  • spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Slovenija od 1. junija 2020 do 31. maja 2021 predseduje Jadransko-jonski pobudi (JJP) in Strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Pobudi se izvajata ločeno, a koordinirano. Predsedovanje se zaključi s skupno ministrsko konferenco JJP/EUSAIR in letnim forumom EUSAIR.

JJP je izšla iz Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo, ustanovljenega leta 1999 v podporo državam v regiji pri prizadevanjih za mir, stabilnost, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in gospodarsko blaginjo. Pobuda je uradno zaživela s podpisom Anconske izjave maja leta 2000 in pomeni politično podlago za krepitev jadransko-jonskega teritorialnega sodelovanja ter spodbujanje politične in gospodarske stabilnosti kot trdnega temelja za proces evropske integracije.  Izjavo so prvotno podpisali zunanji ministri Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Grčije, Italije in Slovenije, v pobudo pa so se pozneje vključile še Srbija, Črna gora, Severna Makedonija in San Marino.

Slovenija bo v času predsedovanja JJP v formatu okroglih miz prioritetno naslovila izzive na področju infrastrukturne povezljivosti, znanosti in kulture, turizma ter problematike mladih. Ključni naslovniki obravnavanih tem so deležniki iz gospodarstva, civilne družbe in raziskovalne sfere, pomemben del razprave se odvija v okviru medparlamentarne dimenzije JJP. 

EUSAIR – tako kot druge strategije EU - povezuje regije iz različnih držav, ki tvorijo zaokroženo zemljepisno celoto in se soočajo s podobnimi razvojnimi in drugimi izzivi. Strategije EU so mehanizem, ki skladno z evropskimi politikami oblikuje strateške rešitve za posamezno regijo in s tem EU kot celoto. EUSAIR preko tematskih usmerjevalnih skupin štirih vsebinskih stebrov naslavlja skupne vsebine strateškega pomena za jadransko-jonsko regijo: inovativno rast, povezovanje regije, okolje in povečevanje privlačnosti regije kot celote. Deluje več-nivojsko in medsektorsko.

Nosilna tema slovenskega predsedovanja EUSAIR bo zeleno povezovanje, saj Slovenija skupaj z BIH v okviru EUSAIR koordinira steber kakovosti okolja. Cilj je izboljšanje kakovosti življenja na obali ob skupnem morju s konkretnimi ureditvami in uveljavitvijo režimov, ki temeljijo na upoštevanju ekosistemskih storitev obale in morja v jadransko-jonski regiji.

Program predsedovanja je indikativne narave, saj bo lahko zaradi pandemije COVID-19 prilagojen in vsaj deloma izveden preko spletne platforme JJP in EUSAIR.

Povezane teme

  • Makroregionalne strategije Evropske unije

    Makroregionalne strategije Evropske unije (EU) so sestavni del političnega okvira Evropske unije. Predstavljajo celovit okvir za reševanje skupnih izzivov na zemljepisno zaokroženih območjih. Takšno sodelovanje prispeva k doseganju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Strategija nudi državam in regijam okvir za spopadanje z vprašanji, ki jih vsaka zase ne morejo ustrezno rešiti, saj zahtevajo nadnacionalne strateške pristope, projekte in povezovanje v mreže.