Izvedeni ukrepi in primeri projektov

Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu - C1K1

Pristojna nosilna organa: Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji

V okviru reforme je bil julija 2021 sprejet Zakon o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov energije, ki optimizira administrativne postopke na področju umeščanja projektov v prostor. Septembra 2022 je bila vzpostavljena tudi kontaktna točka za podporo vlagateljem pri pridobivanju dovoljenj za namestitev in priključitev proizvodnih naprav na obnovljive vire energije.

Reforma oskrbe z električno energijo za potrebe spodbujanja obnovljivih virov energije

V okviru reforme je bil oktobra 2021 sprejet Zakon o oskrbi z električno energijo, ki določa ukrepe za zagotovitev varnega obratovanja omrežij, vključno z uvedbo pametnih omrežnih storitev, ter ukrepe za priključitev novih zmogljivosti, vključno s prilagajanjem odjema in objekti za shranjevanje energije.

Energetska učinkovitost v gospodarstvu - reforma

V okviru reforme je bil decembra 2024 sprejet Akcijski načrt upravljanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu do leta 2030, ki določa ukrepe za doseganje večje energetske učinkovitosti, predvsem s pomočjo digitalizacije poročanja podatkov na področju energetskih pregledov.

Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije - naložba

V okviru naložbe so bili izvedeni trije projekti, ki so skupno dosegli 10,85 MW toplotne moči.

Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 26 projektov. Skupaj je bilo nameščenih 656 sončnih elektrarn, ki prispevajo 56,66 MW dodatne zmogljivosti novih naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.

Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje) - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 10 projektov, ki so distribucijsko omrežje nadgradili z 838 novimi transformacijskimi postajami. Poleg tega so bili izvedeni trije projekti, s katerimi je bilo zgrajenih skupno 385,53 kilometrov novega distribucijskega omrežja.

Primeri projektov:

Trajnostna prenova stavb - C1K2

Pristojni nosilni organi: Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.

Reforma načrtovanja in financiranja energetske prenove stavb javnega sektorja

V okviru reforme je bil julija 2021 sprejet Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, s katerim je bila sprejeta tudi predhodna določba glede omejevanja uporabe nekaterih energentov za ogrevanje.

Trajnostna prenova stavb - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 30 projektov nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov. Med drugim so bili vgrajeni ali sanirani prezračevalni sistemi v 21 osnovnih šolah oziroma njihovih podružnicah. Skupna površina nadgrajenih površin znaša okoli 55.000 m².

V okviru 24 projektov je bilo energetsko in trajnostno prenovljenih skoraj 132.000 m² površin stavb velikega upravnega in družbenega pomena.

Primera projektov:

Čisto in varno okolje - C1K3

Pristojni nosilni organi: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za kmetijstvo.

Krepitev pripravljenosti in odziva v primeru podnebno pogojenih nesreč - reforma

V okviru reforme je bila oktobra 2024 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2024–2030, ki zajema preprečevanje, pripravljenost in odzivanje na podnebno pogojene nesreče. Reforma je nadgradila obstoječi sistem s krepitvijo sodelovanja gasilcev, prostovoljcev in lokalnih skupnosti.

Krepitev preventive za dvig protipoplavne varnosti - naložba

V okviru reforme je bil marca 2023 sprejet Načrt za obvladovanje poplavne ogroženosti za obdobje 2023–2027, ki vsebuje cilje in ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav.

Obnova in blaženje posledic podnebnih sprememb ter podnebno pogojenih nesreč za odporne biotsko pestre gozdove - reforma

V okviru reforme je bil decembra 2022 posodobljen Pravilnik o glavnih spričevalih o istovetnosti gozdnega reprodukcijskega materiala, avgusta 2023 pa je bil spremenjen Pravilnik o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala.

Povečanje učinkovitosti delovanja javnih služb varstva okolja - reforma

V okviru reforme je bil marca 2022 sprejet Zakon o varstvu okolja, marca 2025 pa Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Poleg tega je bila junija 2025 sprejeta še Uredba o plačilu za vodno pravico, ki je pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja, in vodnem povračilu. Z izvedbo reforme je Slovenija omogočila pogoje za izboljšanje organizacije in nadzora javnih služb na področju voda.

Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji - naložba

V okviru naložbe je bil v Sežani zgrajen Vseslovenski center za velike požare v naravnem okolju. V njem so v letu 2025 in do maja 2026 usposobili več kot 1000 gasilcev ter predstavnikov različnih služb in organizacij, ki sodelujejo pri odzivu na velike požare. To je bistveno dvignilo tako raven operativnih gasilcev, zlasti na zahtevnem območju Krasa, kot tudi pripravljenost ostalih deležnikov, vključenih v delovanje ob nesrečah.

Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče

V okviru naložbe je bila izdelana ocena poplavne nevarnosti v povodjih Republike Slovenije in izvedenih 18 projektov za boljšo varnost pred poplavami ter pet projektov za zmanjšanje nevarnosti plazov. Vzpostavljen je bil tudi centralni informacijski sistem za spremljanje voda, ki bo deloval v okviru nacionalnega vodarskega nadzornega centra – NaCe.

Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov - naložba

V okviru naložbe je bil zgrajen Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov. Center predstavlja strateški korak k dolgoročni odpornosti slovenskih gozdov in bo z najsodobnejšo raziskovalno in tehnološko infrastrukturo omogočil razvoj drevesničarske in semenske dejavnosti ter okrepljeno varstvo gozdov v času podnebnih sprememb in biotskih tveganj. 

Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter njene ponovne uporabe - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 77 občinskih projektov za izboljšanje sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v odročnejših krajih oziroma v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 populacijskih enot.

Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo - naložba

V okviru naložbe je bilo v slovenskih občinah izpeljanih 45 projektov oskrbe in varčevanja s pitno vodo. Naložba, ki je zajemala izgradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, prispeva k zmanjšanju izgub vode v Sloveniji.

Primeri projektov:

Trajnostna mobilnost - C1K4

Pristojni nosilni organ: Ministrstvo za okolje in prostor.

Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa

V okviru reforme je bil aprila 2022 sprejet Zakon o upravljanju javnega potniškega prometa, ki določa vzpostavitev integriranega upravljavca javnega potniškega prometa.

Reforma na področju uvajanja infrastrukture za alternativna goriva

V okviru reforme je bil junija 2023 sprejet Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG). Z zakonom je bil vzpostavljen sistem za strateško načrtovanje in vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva, izvedena integracija prometa v elektroenergetski sistem in vzpostavljeno financiranje prometa brez emisij.

Nadaljnje uvajanje infrastrukture za alternativna goriva

V okviru reforme je bila na podlagi ZIAG sprejeta Uredba o načinu dodeljevanja finančnih spodbud ukrepom za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu. Uredba določa vrste spodbud, pogoje in merila za njihovo dodelitev, vrste upravičencev do posameznih spodbud, način vodenja evidenc in poročanje.

Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture - naložba

V okviru naložbe je bilo nadgrajenih 49 kilometrov železniških prog, tri železniške postaje in nadvoz nad Dunajsko cesto v sklopu nadgradnje železniške postaje Ljubljana.

Digitalizacija cestne infrastrukture - naložba

V okviru naložbe je bilo digitaliziranih 70 kilometrov avtocestnega omrežja na vplivnem ljubljanskem območju ter nadgrajen in moderniziran regionalni nadzorni center Dragomelj.

Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 16 projektov, s katerimi je bilo zagotovljenih 473 polnilnih mest za brezemisijska vozila, ki so vpisana v nacionalnem register. Od tega je 337 polnilnih mest splošno javno dostopnih, 136 pa jih je namenjenih za uporabo državnim organov.

Primeri projektov:

Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov - C1K5

Pristojni nosilni organi: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno preobrazbo - reforma

V okviru reforme je bila avgusta 2021 sprejeta sprememba Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in maja 2021 Uredba o odpadkih. Vzpostavljeno je bilo zeleno proračunsko načrtovanje, ki uvaja metodologijo za opredelitev in oceno elementov javnega proračuna, ki vplivajo na okoljske politike. Vzpostavljena je bila tudi enotna kontaktna točka, ki podpira podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, pri prehodu v krožno gospodarstvo.

Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo - naložba

V okviru naložbe je bilo podprtih 291 projektov oziroma aktivnosti za podporo 154 podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo.

Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo - naložba

V okviru naložbe je bilo podprtih 54 podjetij in njihovih projektov, ki podpirajo predelavo lesa.

Primeri projektov:

Digitalna preobrazba gospodarstva - C1K6

Pristojni nosilni organ: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Digitalna preobrazba gospodarstva - reforma

V okviru reforme je bila januarja 2022 sprejeta Strategija digitalne transformacije gospodarstva, v kateri so opredeljeni osnovni koraki digitalne preobrazbe  za posodobitev poslovanja.

Program digitalne preobrazbe industrije/podjetij - naložba

V okviru naložbe za digitalno preobrazbo podjetij je 23 konzorcijev, v katerih je sodelovalo več kot 100 podjetij, razvilo digitalne strategije za prenovo njihovega poslovanja. 

Čezmejni in večdržavni projekti – naložbi

V okviru prizadevanj za digitalizacijo gospodarstva je ministrstvo podprlo vključevanje slovenskih podjetij v dva pomembna projekta skupnega evropskega interesa (IPCEI):

• Skupna evropska infrastruktura podatkov in storitve,
• Nizkoporabni procesorji in polprevodniški čipi.

Primera projektov:

Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave - C2K7

Prstojni nosilni organi: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Ministrstvo za okolje in prostor,  Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za pravosodje in Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo.

Krepitev upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave - reforma

V okviru reforme sta bila s ciljem učinkovitejšega upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave marca 2022 vzpostavljen Svet za razvoj informatike in decembra 2022 sprejeta Strategija digitalnih javnih storitev 2030.

Vzpostavitev okolja za uporabo e-storitev javne uprave - reforma

V okviru reforme sta bila med drugim marca 2021 sprejeta novela Zakon o osebni izkaznici in julija 2021 Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, ki skupaj z izvedbenimi akti predstavljata pravno podlago za uporabo e-storitev javne uprave in elektronske identifikacije. Uvedena je bila tudi elektronska osebna izkaznica, ki omogoča elektronsko identifikacijo in kvalificiran elektronski podpis.

Posodobitev upravnih procesov za uspešno digitalno preobrazbo - reforma

V okviru reforme je bila decembra 2021 sprejeta novela Zakona o splošnem upravnem postopku in oktobra 2021 sprejeta sprememba Uredbe o upravnem poslovanju, s katerimi so bili posodobljeni upravni postopki in pravne podlage za učinkovitejše upravno poslovanje ter ustvarjeni pogoji za razvoj digitalnih storitev javne uprave.

Vzpostavitev kompetenčnega centra – centra za kadre in dvig usposobljenosti zaposlenih v javni upravi - reforma

V okviru reforme je bil aprila 2025 sprejeta novela Zakona o javnih uslužbencih in z njo vzpostavljen Kompetenčni center – Center za kadre, ki je začel delovati 1. januarja 2026. Center spodbuja strateški pristop k upravljanju kompetenc z ocenjevanjem kompetenc, znanj in spretnosti v postopkih zaposlovanja ter prispeva k strokovnemu razvoju javnih uslužbencev.

Zagotavljanje kibernetske varnosti - reforma

V okviru reforme je bil maja 2025 sprejet Zakon o informacijski varnosti, ki predstavlja pomemben korak v krepitvi nacionalne kibernetske varnosti in prinaša celovitejšo ureditev sistema informacijske varnosti. 

Prehod v gigabitno družbo - reforma

V okviru reforme je bila avgusta 2023 sprejeta Strategija digitalnih javnih storitev 2030. Njen osrednji namen je zagotoviti uporabnikom prijazne in enostavne digitalne storitve, podatke za boljše storitve in odločanje ter varno in vključujoče digitalno okolje. V tem okviru je bil ustanovljen tudi Svet za razvoj informatike.

Modernizacija digitalnega okolja javne uprave - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 15 projektov za krepitev digitalne infrastrukture in upravljanja informacijskih rešitev javne uprave, postavljeni so bili tudi temelji za varnejše, učinkovitejše in uporabnikom prijaznejše digitalno poslovanje države. Med drugim je bilo izvedenih več kot 100 usposabljanj za krepitev digitalnih znanj, kjer so zabeležili 51.898 udeležb.

Gigabitna infrastruktura - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 32 projektov za sofinanciranje gradnje visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij. Dostop do hitrega interneta je bil omogočen več kot 10.000 gospodinjstvom na območjih belih lis.

Digitalizacija notranje varnosti - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih pet projektov nadgradnje tehnologije za optimizacijo in podporo delovnih procesov slovenske policije.

Digitalizacija izobraževanja in znanosti - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 16 projektov. Med drugim je bila 204 vzgojno-izobraževalnim zavodom zagotovljena optična povezava s hitrostjo 1 Gb/s in razvitih 13 aplikacij na področju izobraževanja, namenjenih razvoju digitalnih znanj in kompetenc. Raziskovalnim organizacijam so bili zagotovljeni visokohitrostna povezljivost, podatkovna infrastruktura ter podpora odprti znanosti in odprtim podatkom.

Zeleni slovenski lokacijski okvir - naložba

V okviru naložbe so bili razviti in nadgrajeni informacijski sistemi ter vzpostavljene povezave za izmenjavo prostorskih in okoljskih podatkov.

Digitalizacija na področju kmetijstva ali prehrane ali gozdarstva - naložba

V okviru naložbe je bilo vzpostavljenih 41 e-storitev, e-rešitev ter rešitev na področju informacijske infrastrukture in digitalne opreme za podporo digitalizaciji kmetijstva, prehrane in gozdarstva.

Digitalizacija na področju kulture - naložba

V okviru naložbe so bili izvedeni štirje projekti za krepitev digitalne infrastrukture in storitev na področju kulture: Nepremična e-Dediščina 2022-2025, Premična e-Dediščina 2023-2025, Enotna informacijska platforma e-KULTURA in e-ARH.si. Zagotovljenih je bilo 21 digitalnih rešitev, nadgradenj in opreme informacijske tehnologije.

Digitalizacija pravosodja - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 11 projektov, s katerimi je bilo razvitih ali  nadgrajenih 11 informacijskih sistemov,  e-storitev in e-rešitev na področju pravosodja. Z uvedbo sodobnih e-storitev, varnih komunikacijskih kanalov in enostavnejšega digitalnega dostopa do pravnega varstva za državljane in podjetja sta se izboljšali dostopnost in učinkovitost pravosodnega sistema.

Prostovoljni prispevek skupnemu podjetju EuroHPC za gigatovarne umetne inteligence ali enakovredno infrastrukturo umetne inteligence - naložba

V okviru naložbe je Slovenija izvedla prispevek skupnemu podjetju za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC. S tem je država podprla razvoj zmogljive evropske infrastrukture, ki bo raziskovalcem, podjetjem in javnim institucijam omogočila dostop do naprednih storitev umetne inteligence ter pospešila digitalni in tehnološki razvoj.

Primeri projektov:

Raziskave, razvoj in inovacije - C3K8

Pristojna nosilna organa: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Delovanje in upravljanje RRI sistema - reforma

V okviru reforme je bil novembra 2021 sprejet Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je podlaga za izboljšanje vodenja in usklajevanja raziskav, razvoja in inovacij (RRI), maja 2022 pa je bil ustanovljen medinstitucionalni Programski odbor za operativno usklajevanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike, ki skrbi za usklajeno načrtovanje in izvajanje politike na področju RRI.

Financiranje raziskovalno inovacijskih projektov na področju zelenega ali digitalnega prehoda - naložba

V okviru naložbe je bilo podprtih 125 projektov na področju zelenega in digitalnega prehoda.

Podpora mednarodni mobilnosti in (re)integraciji raziskovalcev - naložba

V okviru naložbe je bilo vključenih 34 raziskovalcev, ki sodelujejo v projektih slovenskih javnih raziskovalnih organizacij.

RRI demonstracijski in pilotni projekti na področju zelenega prehoda - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 21 demonstracijskih oziroma pilotnih projektov na področju zelenega prehoda.

Primeri projektov:

Dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje - C3K9

Pristojni nosilni organi: Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.

Krepitev kapitalskih trgov - reforma

V okviru reforme je bil julija 2022 sprejet Zakon o oblikah alternativnih investicijskih skladov, ki opredeljuje tri oblike in dva tipa skladov. Marca 2023 je bila sprejeta tudi Strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, na podlagi katere so bili izvedeni številni ukrepi za krepitev naložbene kulture in povečanje zanimanja vlagateljev.

Produktivnejše gospodarstvo za digitalni in zeleni prehod - reforma

V okviru reforme je bil decembra 2021 sprejet Zakon o spodbujanju investicij in februarja 2022 uveljavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo. Spremenjena zakonodaja je posegla v merila za javno podporo naložbam podjetij. Ta se od spremembe zakonodaje osredotočajo na visoko produktivne, trajnostne in digitalno usmerjene poslovne modele. 

Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 276 projektov za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij.

Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture - naložba

Cilji projekta so bili izboljšati pogoje za poslovanje obstoječih in razvoj novih podjetij ter s tem okrepiti konkurenčnost lokalnega gospodarstva, povečati dodano vrednost podjetij in izboljšati pogoje za nastanek novih delovnih mest. V okviru projekta je bilo med drugim zgrajenih 780 metrov notranjih cest s komunalno opremo.

Primeri projektov:

Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov - C3K10

Pristojna nosilna organa: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.

Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela - reforma

V okviru reforme je bil junija 2025 sprejet Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Shema je namenjena delodajalcem za ohranjanje delovnih mest v obdobjih začasne nezmožnosti zagotavljanja dela zaradi izrednih razmer. Prav tako je bila junija 2025 sprejeta novela Zakona o urejanju trga dela, ki prinaša višje nadomestilo za brezposelnost, določa spodbudo za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila, omogoča krajši delovni čas za delavce pred upokojitvijo ter uvaja več možnosti za začasno ali občasno delo upokojencev. Septembra 2025 je bila sprejeta novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki predstavlja enega najobsežnejših posegov na področje pokojninskega zavarovanja v zadnjih letih. Januarja 2026 so bile sprejete tudi Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2026–2030, ki predstavljajo okvir za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Uvajanje prožnejših načinov dela, prilagojenih potrebam invalidov, v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih - naložba

V okviru naložbe je bilo podprtih 37 projektov v zaposlitvenih centrih in  invalidskih podjetjih. V okviru projektov so bili izdelani načrti za razvoj poslovnih modelov, podprto je bilo tudi vključevanje oseb z invalidnostjo v usposabljanje za izboljšanje njihovih veščin. V sklopu naložbe so nastali tudi vodniki po zakonih v lahkem branju in video vsebine, ki so posebej prilagojene ranljivejšim osebam s težavami v razumevanju bolj kompleksnih informacij.

Hitrejši vstop mladih na trg dela - naložba

Naložba je vključevala finančne spodbude za delodajalce, ki so zaposlili mlade do 29. leta starosti za nedoločen čas.

Za čas trajanja subvencionirane zaposlitve je delodajalec mladi osebi zagotavljal ustrezno mentorsko podporo in usposabljanje za delo.

Namen 18-mesečnega obdobja subvencioniranja je bil mladim omogočiti dostop do praktičnih izkušenj, s čimer so obogatili svoja teoretična znanja in pridobili dodatne kompetence, to pa je povečalo njihovo zaposljivost.

Primeri projektov:

Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino - C3K11

Pristojna nosilna organa: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Ministrstvo za kulturo.

Krepitev trajnostnega razvoja turizma - reforma

V okviru reforme je bila decembra 2021 sprejeta Uredba o razvojnih spodbudah za turizem, ki spodbuja okoljsko trajnost. Decembra 2025 je bilo vzpostavljeno analitično orodje za merjenje kazalnikov turizma in zagotavljanje pregleda podatkov iz Zelene sheme slovenskega turizma.

Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma - naložba

V okviru naložbe so bili podprti projekti prenove oziroma izgradnje 35 turističnih nastanitev.

Trajnostni razvoj javne in skupne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah - naložba

V okviru naložbe je bilo podprtih 47 projektov na področju javne turistične infrastrukture.

Trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 17 projektov obnove in oživljanja kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture, ki prispevajo k prepoznavnosti kulturnih spomenikov državnega in lokalnega pomena ter s tem k razvoju turizma.

Primeri projektov:

Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod - C3K12

Pristojni nosilni organ: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino.

Prenova vzgojno izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod - reforma

V okviru reforme je bilo prenovljenih 247 kurikulumov in učnih načrtov, med njimi dva kurikuluma za vrtce, 60 učnih načrtov za osnovne šole, 137 za gimnazije ter 48 katalogov znanj za srednje poklicno in strokovno izobraževanje.

Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod

V okviru reforme so bile sprejete Smernice za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja, ki so jih izvajalci pilotnih projektov morali upoštevati pri svojih aktivnostih. Na podlagi rezultatov pilotnih projektov so bila sprejeta Izhodišča za vlaganje v zeleno, odporno, vzdržno in digitalno povezano visoko šolstvo, ki bodo podlaga za sistemske spremembe visokega šolstva.

Revizija programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja - reforma

V okviru reforme je bilo prenovljenih 28 srednješolskih in 16 višješolskih študijskih programov. Razvite so bile metodološke in strokovne podlage za prenovo naslednje skupine programov poklicnega in strokovnega izobraževanja ter njihovo implementacijo v izobraževalni sistem. S tem se je prispevalo k modernizaciji poklicnega in strokovnega izobraževanja ter krepitvi njegove dolgoročne odzivnosti in odpornosti na razvojne, tehnološke in družbene spremembe.

Strategija za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji - reforma

V okviru reforme sta bila maja 2023 sprejeta strategija in akcijski načrt za ozelenitev javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji do leta 2030, ki predstavljata podlago za sistematični in razvojno usmerjeni sistem vlaganj v javno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo v Sloveniji.

Celovita transformacija zelenega in digitalnega izobraževanja - naložba

V okviru naložbe so bila izvedena usposabljanja in razvojni projekti, namenjeni krepitvi znanja in prenosu novih pristopov v izobraževalno prakso. Usposabljanj se je udeležilo 15.788 strokovnih in vodstvenih delavcev. Projekti so obravnavali digitalne kompetence, trajnostni razvoj, finančno pismenost ter uporabo novih tehnologij v izobraževanju, tudi na področju izobraževanja odraslih.

Pilotni projekti za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod - naložba

V okviru naložbe so štirje javni visokošolski zavodi izvedli skupaj 38 pilotnih projektov za posodobitev visokošolskih strokovnih študijskih programov.

Krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela - naložba

V okviru naložbe so bila izvedena usposabljanja več kot 4.000 mentorjev praktičnega usposabljanja pri delodajalcih, kar je okrepilo sodelovanje med šolami in delodajalci. Izvedene so bile tudi aktivnosti za krepitev prepoznavnosti, ugleda in privlačnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji - naložba

V okviru naložbe je bilo na novo zgrajenih oziroma prenovljenih devet objektov, ki zagotavljajo sodobnejšo in okolju prijaznejšo izobraževalno infrastrukturo.

Primeri projektov:

Učinkovite javne institucije - CK13

Pristojni nosilni organi: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost.

Odpravljanje administrativnih ovir - reforma

V okviru reforme so bili sprejeti ukrepi za zmanjšanje administrativnih bremen za podjetja in državljane, poenostavitev zakonodaje ter racionalizacijo upravnih postopkov, med drugim z Zakonom o debirokratizaciji, ki je bil sprejet januarja 2022, in spremembami 25 področnih zakonov.  

Moderen in odporen javni sektor - reforma

V okviru reforme je bil novembra 2024 sprejet Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Nov plačni sistem v javnem sektorju zagotavlja večjo preglednost in prožnost plač, krepi povezavo med plačilom in delovno uspešnostjo ter izboljšuje upravljanje kadrov ob zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti.

Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij - reforma

V okviru reforme sta bili med drugim januarja 2021 sprejeti spremembi Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, januarja 2022 pa je bila sprejeta sprememba Zakona o javnem naročanju. Reforma je poenostavila postopke na področju gradnje in urejanja prostora ter prenovila sistem javnega naročanja z večjo digitalizacijo, transparentnostjo in konkurenco. Ustanovljena je bila tudi Akademija javnega naročanja. 

Spremljanje in izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost – kontrolni in revizijski sistemi - reforma

V okviru reforme je bil vzpostavljen pravni in operativni okvir za izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost v Sloveniji. Izvedene so bile aktivnosti za vzpostavitev in implementacijo okvira za ustrezno delovanje kontrolnih in revizijskih sistemov.

Zdravstvo - C4K14

Pristojni nosilni organ: Ministrstvo za zdravje.

Reforma zdravstvenega sistema

V okviru reforme  je bil novembra 2024 sprejet Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki uvaja temeljna načela upravljanja kakovosti in varnosti zdravstva. Uvedeni so bili standardizirani sistemi upravljanja kakovosti, spremljanje kazalnikov kakovosti ter ustanovljena Javna agencija Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu. V okviru reforme so bili izvedeni tudi ukrepi za  izboljšanje dostopnosti zdravstvenega sistema in narejeni koraki za njegovo finančno vzdržnost. Med drugim je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek in sprejeti ukrepi za učinkovitejšo organizacijo javne zdravstvene mreže, boljše upravljanje zdravstvenih zavodov, povečanje zmogljivosti izvajalcev in skrajševanje čakalnih dob.

Krepitev kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti oskrbe - naložba

V okviru naložbe so bila izvedena usposabljanja zdravstvenega osebja in drugih strokovnjakov na področjih paliativne oskrbe, geriatričnih stanj, duševnega zdravja ter mišično-skeletnih bolečinskih stanj. V usposabljanja je bilo vključenih več kot 8.000 udeležencev.

Dobavljenih je bilo tudi 14 vozil za mobilne paliativne time, kar je izboljšalo dostopnost, odzivnost in teritorialno pokritost paliativne oskrbe po Sloveniji.

Digitalna preobrazba zdravstva - naložba  

V okviru naložbe je bilo izvedenih 10 projektov za večjo učinkovitost, kakovost in varnost zdravstvenih storitev: Podpora digitalni transformaciji zdravstva, eKarton in enotni podatkovni model, Prehod na brezpapirno poslovanje zdravstvene dejavnosti, Zdravje na daljavo - ZnD24, Informacijski sistem za dispečerje, C-PACS Centralna zbirka slikovnega materiala, Robotizacija zdravil, Sistem upravljanja s strateškimi podatki, Oprema za digitalno transformacijo in Prepoznava govora za zdravnike.

Optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema - naložba

V okviru naložbe je bilo dobavljenih 42 vozil za urgentnega zdravnika v 36 občinah, zgrajen heliport v Kočevju in dobavljeno specialno vozilo za UKC Maribor, prilagojeno za mobilni ECMO – zunajtelesno podporo delovanju srca in pljuč. Naložba je izboljšala dostop do nujne medicinske pomoči in skrajšala odzivni čas.

Učinkovita obravnava nalezljivih in kroničnih bolezni - naložba

V okviru naložbe sta bil izvedena dva projekta za krepitev zmogljivosti za obravnavo nalezljivih in kroničnih bolezni v Sloveniji. Izvedena so bila dela izgradnje infekcijske klinike v UKC Ljubljana do 3. gradbene faze ter nekatera spremljajoča dela iz 4. in 5. gradbene faze. Prav tako so bili v UKC Maribor dobavljeni in nameščeni štirje linearni pospeševalniki, ki predstavljajo ključno nadgradnjo radioterapevtske dejavnosti za bolnike v severovzhodni Sloveniji.

Primeri projektov:

Dolgotrajna oskrba - C4K15

Pristojni nosilni organ: Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.

Vzpostavitev enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe ali kontinuirane zdravstvene nege - reforma

V okviru reforme je bil julija 2023 sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi in kasneje na njegovi podlagi tudi podzakonski akti. Cilj reforme je bil vzpostaviti bolj celovit, kakovosten in dostopen sistem storitev za osebe, ki pri vsakodnevnih opravilih potrebujejo pomoč, ter hkrati izboljšati povezovanje socialnega in zdravstvenega varstva.

Zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih - naložba

V okviru naložbe je bilo realiziranih 15 projektov, s katerimi je Slovenija pridobila 516 novih postelj za institucionalno varstvo starejših.

Primera projektov:

Stanovanjska politika - C4K16

Pristojni nosilni organ: Ministrstvo za okolje in prostor.

Krepitev fonda javnih najemnih stanovanj - reforma

V okviru reforme je bila junija 2021 sprejeta sprememba Stanovanjskega zakona, ki je naslovila višino neprofitne najemnine, možnost dodatnega zadolževanja javnih stanovanjskih skladov in možnost aktiviranja obstoječega stanovanjskega fonda praznih stanovanj z izvajanjem javnega najema stanovanj.

Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj - naložba

V okviru naložbe je bilo izvedenih 36 projektov v 25 občinah. Stanovanjski fond javnih najemnih stanovanj se je z izvedbo naložbe povečal za 1.097 novih stanovanj s povprečno površino 65,15 m².

Primera projektov:

REPowerEU - C5K17

Pristojni nosilni organ: Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.

Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji

V okviru reforme je bil avgusta 2021 sprejet Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki optimizira administrativne postopke na področju umeščanja projektov v prostor. Septembra 2022 je bila vzpostavljena tudi kontaktna točka za pomoč odjemalcem pri postopkih za namestitev in uporabo obnovljivih virov energije.

Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje) - naložba

V okviru naložbe je bilo podprtih pet projektov elektro-distribucijskih podjetij, ki so zagotovila 324 kilometrov srednjenapetostnega omrežja. Prav tako je bilo preko javnega razpisa podprtih sedem projektov, s katerimi so elektro-distribucijska podjetja poskrbela za izgradnjo 918 dodatnih kilometrov nizkonapetostnega omrežja.

Energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva - naložba

V okviru naložbe je bilo zagotovljenih 231 hranilnikov električne energije za 205 podjetij.

Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu - naložba

V okviru naložbe je bilo z izvedbo 17 projektov zagotovljenih dodatnih 838 javno dostopnih polnilnih mest. Sofinanciranih je bilo več kot 7.900 električnih vozil, od tega več kot 5.400 za fizične osebe in 2.500 za pravne osebe. Dodatno so bili v okviru projekta Ljubljanskega potniškega prometa zagotovljeni dva avtobusa na vodikov pogon in trije avtobusi na električni pogon.

Primeri projektov: