Skoči do osrednje vsebine

Slovenski elektronski arhiv

Dokumentarno in arhivsko gradivo se zaradi intenzivnega uvajanja informacijske tehnologije v vsakdanjem življenju, predvsem pa njene uporabe na vseh področjih v sodobni družbi in na vseh ravneh njenega delovanja pojavlja v vse več oblikah. To postavlja slovenske javne arhive pred nove izzive.

Uvajanje informacijske tehnologije v vsakdanjem življenju in elektronsko arhivsko gradivo

Intenzivno uvajanje informacijske tehnologije v vsakdanjem življenju, predvsem pa njena uporaba v sodobni družbi na vseh področjih in vseh ravneh njenega delovanja povzročata, da se dokumentarno in arhivsko gradivo pojavlja v vse več oblikah. Ob tradicionalnem fizičnem gradivu, s katerim imamo arhivi na Slovenskem večdesetletne izkušnje, opazujemo nastajanje čedalje več novodobnega elektronskega gradiva. To v pomembnosti nikakor ne zaostaja za tistim, ki je nastalo v fizični obliki. Zaradi dolgoročno relativno nestabilnih oblik zapisa in nosilcev je elektronsko gradivo izpostavljeno številnim grožnjam, to pa slovenski javni arhivski službi (SJAS), združeni v javno arhivsko mrežo, nalaga zapleteno in obsežno arhivsko strokovno nalogo. Poskrbeti moramo za ohranitev tistega dela nastalega gradiva, ki je pomemben del slovenske kulturne dediščine (ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo), fizičnim in pravnim osebam pa zagotavlja pravno varnost (ima trajen pomen za njihov pravni interes), in to ne glede na medije, načine zapisa ali njegovo pojavnost.

Dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva

Dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva vključuje spremljanje dokumenta v njegovem celotnem življenjskem ciklu, od nastanka do predaje pristojnemu arhivu. Slovenski elektronski arhiv s tega vidika sestavlja kompleksno okolje, ki bo omogočilo dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva, katerega skrbnik so slovenski javni arhivi. Vključuje prevzem elektronskega arhivskega gradiva od ustvarjalcev, dolgoročno ohranjanje po načelih varne dolgoročne hrambe, kot jih določa Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (dostopnost, uporabnost, celovitost, avtentičnost, trajnost), in zagotavljanje nadaljnje dostopnosti gradiva vključno z možnostjo njegove ponovne uporabe (angleško re-use). Vendar dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva z možnostjo njegove nadaljnje uporabe ni preprosto primerljivo z dolgoročnim ohranjanjem gradiva v fizični (papirni) obliki. Posamezni elektronski dokument namreč v svojem življenjskem ciklu praviloma zamenja več informacijskih okolij, kontekstov in tudi skrbnikov.

Arhiv Republike Slovenije je pred več kot desetletjem (2008) v sodelovanju s tujimi in slovenskimi strokovnjaki začel pripravljati študijo izvedljivosti vzpostavitve slovenskega elektronskega arhiva, v kateri smo opredelili finančne, kadrovske in tehnične okvire, ki bi zagotovili učinkovito in zakonsko skladno dolgoročno hrambo elektronskega arhivskega gradiva. Ocenjena vrednost vzpostavitve slovenskega elektronskega arhiva je znašala 7,1 milijona evrov (brez DDV). Z zagotovitvijo desetine načrtovanih sredstev iz evropskih kohezijskih skladov je slovenski državni arhiv v obdobju od 2010 do 2015 začel delno dosegati zastavljene cilje. Razvili smo prve rešitve elektronskega arhiviranja. Izdelali smo programska orodja, namenjena ustvarjalcem elektronskega arhivskega gradiva za njegovo predajo SJAS, arhivistom in končnim uporabnikom pa za dostop do tega gradiva. S temi rešitvami smo lahko od ustvarjalcev prevzemali elektronsko arhivsko gradivo v obliki nestrukturiranih datotek (na primer dokumente v obliki računalniških datotek tipa .pdf), podatke iz enostavnih podatkovnih baz (primer so uradne evidence) in iz v državni upravi razširjenega sistema za upravljanje dokumentov SPIS 4.0. Za dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva smo vzpostavili elektronski repozitorij na primarni lokaciji in dveh geografsko oddaljenih sekundarnih lokacijah.

Vzpostavitev slovenskega elektronskega arhiva

Prelomni trenutek vzpostavitve slovenskega elektronskega arhiva se je odvil leta 2016, ko je Vlada Republike Slovenije sprejela Strategijo in izvedbeni načrt razvoja slovenskega elektronskega arhiva za obdobje 2016–2020. S tem strateškim dokumentom je omogočila nadaljnji razvoj slovenskega elektronskega arhivskega gradiva s sistemom e-ARH.si, ki je varen, standardiziran in zaupanja vreden slovenski elektronski arhiv za dolgoročno ohranjanje in nadaljnjo uporabo elektronskega arhivskega gradiva.

Do leta 2020 smo določili šest strateških prednostnih nalog:

  • skrb za elektronsko arhivsko gradivo pri ustvarjalcih in prevzem v okolje e-ARH.si;
  • skrb za dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva v okolju e-ARH.si;
  • skrb za nadaljnjo uporabo in povečanje dostopnosti elektronskega arhivskega gradiva;
  • aktivno sodelovanje z drugimi sorodnimi ustanovami doma in v tujini;
  • podpora strokovnemu razvoju zaposlenih pri ustvarjalcih elektronskega arhivskega gradiva in v arhivih;
  • zagotavljanje kakovosti okolja e-ARH.si v skladu s CAF (angleško Common Assessment Framework) ter promocija arhivske dejavnosti in varstva elektronskega arhivskega gradiva na Slovenskem.

Za dosego teh strateških prednostnih nalog smo sprejeli 23 ključnih ukrepov in izvedli 65 aktivnosti. Z vzpostavitvijo stabilnega in zaupanja vrednega slovenskega elektronskega arhiva e-ARH.si do leta 2020 vzpostavljamo ustrezno informacijsko infrastrukturo in druge ustrezne razmere, s čimer bomo lahko zavarovali in omogočili uporabo narodne arhivske kulturne dediščine v elektronski obliki.

Projekt vzpostavitve slovenskega javnega elektronskega arhiva (e-ARH.si)

  • Projekt e-ARH.si

    V teku

    Projekt vzpostavitve slovenskega javnega elektronskega arhiva ali kratko e-ARH.si predstavlja kompleksno okolje, ki je namenjeno e-arhiviranju. Vključuje postopke prevzemanja arhivskega gradiva (digitaliziranega in v izvorno digitalni obliki) v pristojne javne arhive, njegovo nadaljnjo strokovno obdelavo, dolgoročno ohranjanje v skladu z veljavno zakonodajo ter nadaljnjo uporabo.

Iskalnik