GOV.SI
Domov
Področja
Kmetijstvo, gozdarstvo in hrana
Kmetijstvo in razvoj podeželja
Podnebne spremembe in obvladovanje tveganj v kmetijstvu

Odprava posledic naravnih nesreč v kmetijstvu

Ekstremne vremenske razmere, ki so posledica sprememb podnebja, se kažejo v hitrih prehodih med letnimi časi, spremenjenem padavinskem režimu, višjih povprečnih letnih temperaturah, daljših sušnih obdobjih, nevihtah z veliko intenzivnostjo padavin, točo in močnim vetrom. Vsi ti dogodki pa vplivajo tako na količino kot tudi na kakovost kmetijske proizvodnje.

Naravne nesreče v kmetijski proizvodnji

Slovensko kmetijstvo se srečuje z različnimi tveganji, ki otežujejo pridelavo, ter zmanjšujejo količino in kakovost pridelkov, ter posledično dohodek v kmetijstvu. Največje nevarnosti predstavljajo vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi, kot so: suša, vročina, poplave, nevihte s točo, spomladanska pozeba, veter, in žled.

S prilagajanjem kmetijske proizvodnje na podnebne spremembe izboljšamo upravljanje s tveganji ter zmanjšamo ranljivost kmetijstva na podnebne spremembe.

Stopnja tveganja v kmetijstvu se lahko zmanjša s pravilno izbiro tehnologij pridelave in sort. Tako lahko na primer kmetijska gospodarstva v predelih, kjer je nevarnost suše večja, zmanjšajo stopnjo tveganja izgube pridelka z:

  • ustreznim datumom setve, sajenjem manj občutljivih kultur (del koruzne silaže nadomestijo s krmnim sirkom, sajenje ustreznih podlag pri sadikah večletnih rastlin),
  • spremenjenim kultivarjem,
  • uvedbo namakalnih sistemov,
  • diverzifikacijo proizvodnje in
  • ustreznim gnojenjem.

V Poročilu o naravnih nesrečah, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo, je zbran pregled naravnih nesreč, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo po posameznih letih, ter predstavljeni ukrepi, s katerimi preprečujemo in zmanjšujemo posledice naravnih nesreč.

Tabela naravnih nesreč v kmetijstvu

Velikost škode in izplačana državna pomoč po letih in vrsti naravne nesreče

Tabela prikazuje podatke o naravnih nesrečah, ki so v posameznem letu povzročile izpad dohodka v primarni kmetijski proizvodnji. Prikazana velikost škode zajema le tiste naravne nesreče, za katere je bila v skladu z zakonodajo izdelana uradna ocena. Odobrena državna pomoč predstavlja delež te ocenjene škode, ki je bil oškodovancem namenjen v okviru programa za odpravo posledic nesreč. Izplačana državna pomoč pa prikazuje dejanska sredstva, ki so jih oškodovanci prejeli po končanem preverjanju pogojev in natančnem izračunu izpada dohodka.
Leto Vrsta naravne nesreče Velikost škode po naravni nesreči (EUR) Odobrena državna pomoč upravičencem (EUR) Izplačana državna pomoč (EUR)
2025 Pozeba (80 % škoda, pridelki) 23.302.789,25  4.500.000 4.450.000
2025 Pozeba (100 % škoda, pridelki) 1.221.581,26  360.000 328.146,16
2025 Suša (30 % škoda, pridelki) 42.343.846,47  8.450.000 8.450.000
2024 Pozeba (80 % škoda, pridelki) 13.800.478,96 3.500.000 2.510.959,17
2024 Pozeba (100% škoda, pridelki) 1.387.504,21 420.000 399.609,08
2024 Pozeba (30 do 100% škoda) 32.681.399,06  2.900.000 2.890.789,21
2023 Ublažitev premoženjske škode na kmetijskih objektih 11.316.100,22 3.702.606 3.702.982,53
2023 Ublažitev premoženjske škode na kmečkih in poslovnih stavbah ter kmetijskih zemljiščih 13.401.273,63 8.585.500 8.550.636,52
2023 Poplave (stroji, oprema, zaloge in živali) 4.189.389,70 3.999.365 1.212.412,34
2023 Pozeba (100 % škoda, pridelki) 752.715,51 160.000 141.877,43
2023 Neurja s točo (100 % škoda, pridelki, trajni nasad) 4.167.991,03 1.100.000 946.401,45
2023 Poplave (100 % škoda, pridelki, plemenske živali) 2.749.583,01 740.000 620.481,24
2023 Pozeba (80 % škoda, pridelki) 12.993.375,38 5.300.000 2.350.274,32
2023 Neurja s točo (80 % škoda, pridelki) 19.153.483,43 7.800.000 2.303.705,27
2023 Poplave (80 % škoda, pridelki) 6.124.643,06 2.600.000 1.500.106,98
2022 Suša - Izpad krme 89.855.310,72 4.500.000 4.383.249,38
2022 Suša 148.474.650,18 24.921.487 24.733.664,40
2021 Čebele 0 1.283.874 930.351,50
2021 Pozeba 40.064.109,34 6.989.176 5.762.126,18
2019 Neugodne vremenske razmere 9.367.672 875.000 874.859,77
2019 Čebele 0 588.103 441.418,00
2017 Čebele 4.070.765 665.000 536.600,00
2017 Pozeba 46.837.601 7.000.000 5.770.247
2017 Suša 65.287.243 7.000.000 6.895.854
2016 Pozeba 44.280.701 3.500.000 3.487.332
2014 Čebele 6.609.600 476.690 397.245
2013 Suša 106.205.331 5.253.129 5.242.852
2012 Suša, čebele 60.066.582 5.764.545 5.670.019
2011 Toča 7.067.033 0 0
2007 Suša 16.510.695 4.545.160 4.424.054
2006 Neurja, toča, suša 60.570.142 12.335.079 10.214.409
2005 Pozeba, neurja s točo, poplave, vihar, majski hrošč 42.028.280 11.641.834 9.611.179
2004 Toča 34.671.476 8.857.274 8.857.274
2003 Suša, neurja s točo, pozeba, hrušev ožig 130.609.889 37.485.038 37.485.038
2003 do 2025 SKUPAJ 1.002.613.618 197.798.859 176.076.154

Programi odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč

  • Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2025

    V letu 2025 so bile posledice suše za kmetijsko proizvodnjo tako obsežne, da so bile razglašene za naravno nesrečo.
    Ocena škode za kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je bila zaradi suše zmanjšana za več kot 30 odstotkov, znaša 42.343.846,47 evra. Suša je v 126 občinah prizadela 3.927 kmetijskih gospodarstev in 36.948 hektarjev kmetijskih površin.

    Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2025 je Vlada Republike Slovenije sprejela na svoji 3. dopisni seji, 26. 6. 2026, pod točko 6, s sklepom številka 33001-3/2026/2. Za izvedbo programa je v letu 2026 zagotovljenih 8.450.000,00 evrov iz Sklada proračunske rezerve za naravne nesreče.
    Strategije in programi

  • Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe leta 2025

    V letu 2025 je med 18. in 20. marcem ter 6. in 9. aprilom trajne nasade prizadela pozeba, katere posledice so bile za kmetijsko proizvodnjo tako obsežne, da so bile razglašene za naravno nesrečo. Ocena škode za kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je bila zaradi pozebe zmanjšana za 80 odstotkov ali več, znaša 23.302.789,25 evra. Pozeba je v 68 občinah prizadela 328 kmetijskih gospodarstev in 1.183 hektarjev kmetijskih površin.

    Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe leta 2025 je Vlada Republike Slovenije sprejela na svoji 3. dopisni seji, 26. 6. 2026, pod točko 5, s sklepom številka 33001-2/2026/2. Za izvedbo programa je v letu 2026 zagotovljenih 4.500.000,00 evrov iz Sklada proračunske rezerve za naravne nesreče.
    Strategije in programi

  • Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024

    V letu 2024 je med 17. in 22. aprilom 2024 trajne nasade prizadela pozeba, katere posledice so bile za kmetijsko proizvodnjo tako obsežne, da so bile razglašene za naravno nesrečo. Ocena škode za kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je bila zaradi pozebe zmanjšana 80 odstotkov ali več, znaša 13.800.478,96 evra. Prizadetih je bilo 584 kmetijskih gospodarstev in 1.176,67 hektarjev kmetijskih površin.

    Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024 je Vlada Republike Slovenije sprejela na svoji 157. redni seji, 12. 6. 2025, pod točko 1.9, s sklepom številka 33001-1/2025/3. Za izvedbo programa je bilo v letu 2025 zagotovljenih do 3.500.000,00 evrov.
    Strategije in programi

  • Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe od 3. do 7. aprila 2023, neurij s točo od 10. maja do 1. avgusta 2023 in poplav od 3. do 6. avgusta in od 28. do 31. avgusta 2023

    Pozeba od 3. do 7. aprila 2023, neurja s točo od 10. maja do 1. avgusta 2023 in poplave od 3. do 6. avgusta in od 28. do 31. avgusta 2023 so na kmetijskih pridelkih povzročili tako veliko škodo, da so bile razglašene za naravno nesrečo.

    Ocena škode za kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je bila zaradi pozebe zmanjšana za 80 odstotkov ali več, znaša 12.993.375,38 evra. Prizadetih je bilo 307 oškodovancev in 822,74 hektarjev (ha) kmetijskih površin.

    Ocena škode za kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je bila zaradi neurij s točo zmanjšana za 80 odstotkov ali več, znaša 19.153.483,43 evra. Prizadetih je bilo 1301 oškodovancev in 4.445,07 ha kmetijskih površin.

    Ocena škode za kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je bila zaradi poplav zmanjšana za 80 odstotkov ali več, znaša 6.124.643,06 evra. Prizadetih je bilo 459 oškodovancev in 1.609,46 ha kmetijskih površin.

    Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe od 3. do 7. aprila 2023, neurij s točo od 10. maja do 1. avgusta 2023 in poplav od 3. do 6. avgusta in od 28. do 31. avgusta 2023 je Vlada Republike Slovenije sprejela na svoji 112. redni seji, 10. julija 2024, pod točko 4, s sklepom številka 33001-1/2024/4. Za izvedbo programa je v letu 2024 zagotovljenih do 15.702.540 evrov.
    Strategije in programi

  • Program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji zaradi poplav od 3. do 6. avgusta 2023

    Poplave in zemeljski plazovi, ki so jih povzročili nalivi in obilne padavine v obdobju od 3. do 6. avgusta 2023, so na premičninah, zalogah in živalih, namenjenih primarni kmetijski proizvodnji, povzročili tako veliko škodo, da so bili razglašeni za naravno nesrečo. Škoda v primarni kmetijski proizvodnji znaša 4.142.991,17 evra, od tega škoda, nastala zaradi zemeljskih plazov, znaša 159.109,86 evra, zaradi poplav pa 3.983.881,31 evra.

    Program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji zaradi poplav od 3. do 6. avgusta 2023 (program poplave) je Vlada Republike Slovenije sprejela na svoji 90. redni seji, 15. februarja 2024, pod točko 2A s sklepom številka 84400-2/2024/3. Za izvedbo programa je zagotovljenih do 4.000.000 evrov v letu 2024.
    Strategije in programi

  • Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2022

    Suša je v letu 2022 v 211 občinah prizadela 23.570 oškodovancev, na skupno 235.182,5 ha kmetijskih površin. Prizadetih je bilo 162.803,50 ha travinja, 53.740,93 ha žit, 10.933,29 ha poljščin in krmnih rastlin, 5.042,74 ha zelenjadnic, 881,74 ha hmelja, 129,34 ha jagodičevja in 63,35 ha sadik cepljenk in sadnega drevja. Končna ocena škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, znaša 148.474.650,18 evra.

    Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2022 je Vlada Republike Slovenije sprejela 25. maja 2023, s sklepom številka 33000-11/2023/4. Za izvedbo programa je zagotovljenih 25.000.000 evrov iz proračunske rezerve v letu 2023.
    Strategije in programi

  • Program odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021

    Pozeba je med 5. in 9. aprilom 2021 v 143 občinah prizadela 3.346 kmetijskih gospodarstev in 6.551,6 ha kmetijskih površin. Prizadetih je bilo 3.728,8 ha sadovnjakov in 2.822,8 ha vinogradov. Končna ocena škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, znaša 40.064.109,34 evra.

    Program odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021 je Vlada Republike Slovenije sprejela na 119. redni seji, 24. marca 2022, pod točko 1.4. Za izvedbo programa je zagotovljenih 7.000.000 evrov v letu 2022.
    Strategije in programi

  • Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017

    Suša je v letu 2017 prizadela 48.275 ha žit in poljščin, 891 ha zelenjadnic, 763 ha sadovnjakov, 88.757 ha travinja, 1.018 ha hmelja in 1.680 ha vinogradov. Končna ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše je znašala 65.287.242,85 evra v letu 2017.

    Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 je Vlada Republike Slovenije sprejela 13. aprila 2018 in 11. julija 2018. Za izvedbo programa je zagotovljenih 7.042.937,90 evrov v letu 2018.
    Strategije in programi

  • Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017

    Pozeba je v letu 2017 v 155 občinah prizadela 3290 kmetijskih gospodarstev in 8.147,3 ha kmetijskih površin. Prizadetih je bilo 3.022 ha sadovnjakov in 5.125 ha vinogradov. Končna ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji je znašala 46.837.600,60 evra.

    Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017 je Vlada Republike Slovenije sprejela 2. februarja 2017. Za izvedbo programa je zagotovljenih 7.000.000 evrov v letu 2018.
    Strategije in programi

Sheme državnih pomoči, odobrene s strani Evropske komisije

RSS
Vsa obvestila

Komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu

Zakonodaja

Sektor za horizontalne vsebine v kmetijstvu

Ministrstvo za kmetijstvo
Direktorat za kmetijstvo

Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana

Pomoč države v ujmi junija 2026

Vremenska ujma v začetku junija 2026 je povzročila katastrofalne posledice na stanovanjskih in kmetijskih objektih, na infrastrukturi in kmetijskih površinah ter v gospodarstvu. Da bi pomagala pospešiti sanacijo nastale škode, Vlada Republike Slovenije sprejema številne ukrepe. Oškodovani prebivalci lahko na strani Pomoč države v ujmi junija 2026 najdejo opis postopkov, obrazce in kontakte, ki so v pomoč pri odpravljanju posledic.

Seznanite se z možnostmi za odpravo posledic ujme junija 2026

Ukrepi države za pomoč po poplavah avgusta 2023

Vlada se je hitro odzvala in sprejela ukrepe za odpravljanje posledic poplav, ki so v začetku avgusta 2023 v večjem delu Slovenije povzročile katastrofalno razdejanje.

Ukrepi države

Sorodne teme

Na vrh strani