Kultura gradnje
Področje se naravno povezuje s prostorskim načrtovanjem, podnebnimi cilji in stanovanjsko politiko, saj odločitve o grajenem prostoru namreč bistveno zaznamujejo družbeni in gospodarski razvoj. Hkrati se razvija v tesnem dialogu z evropskimi pobudami in politikami, ki poudarjajo pomen kakovostnega grajenega okolja za trajnostno in vključujočo družbo.
Ministrstvo za kulturo kulturo gradnje razvija kot povezovalno področje, ki združuje arhitekturo, prostorsko načrtovanje, varstvo dediščine in kakovostno oblikovanje bivalnega okolja. Pri tem spodbuja sodelovanje različnih deležnikov ter vključevanje načel kakovostne gradnje v javne politike in razvojne programe.
Kultura gradnje v javnih politikah
Kultura gradnje presega posamezne strokovne discipline ter povezuje načrtovanje, gradnjo, obnovo, upravljanje in varovanje grajenega prostora.
Znotraj tega okvira Ministrstvo za kulturo sodeluje pri ključnih evropskih in nacionalnih pobudah.
Arhitekturna politika
Arhitekturna politika predstavlja enega ključnih instrumentov uresničevanja kulture gradnje.
Usmerjena je v zagotavljanje varnega, zdravega, funkcionalnega in estetsko kakovostnega bivalnega okolja ter krepitev zgledne vloge javnega sektorja pri investicijah v prostor.
Hkrati spodbuja premišljeno načrtovanje ter dolgoročno odgovornost do prostora kot skupne družbene vrednote.
V okviru evropskega sodelovanja na področju arhitekturnih politik dvakrat letno, v času predsedstev Svetu Evropske unije, potekajo srečanja direktorjev arhitekturnih politik (EDAP). Predstavljajo osrednjo evropsko platformo za usklajevanje nacionalnih pristopov, izmenjavo znanj ter neposredno sodelovanje predstavnikov ministrstev pri oblikovanju skupnih usmeritev za kakovost grajenega prostora in krepitev povezovanja arhitekturnih politik na evropski ravni.
Novi evropski Bauhaus
Novi evropski Bauhaus (angleško New European Bauhaus – NEB) je pobuda Evropske unije, ki povezuje trajnost, estetiko in dostopnost z namenom oblikovanja kakovostnega grajenega okolja in podpore zelenemu prehodu.
Kot medsektorska pobuda združuje raziskave, inovacije in prakse v prostoru ter spodbuja sodelovanje javnih institucij, strokovnjakov, gospodarstva in lokalnih skupnosti.
Pri izvajanju pobude sodeluje Ministrstvo za kulturo, ki podpira dejavnosti za izboljšanje kakovosti prostora in krepitve kulturne razsežnosti razvoja.
Podporne dejavnosti nacionalne kontaktne točke po pooblastilu Ministrstva za kulturo izvaja Center za kreativnost (Muzej za arhitekturo in oblikovanje).
Ključne usmeritve kulture gradnje (temeljni elementi)
Arhitektura za ljudi. Arhitekturna politika Slovenije (nacionalni strateški dokument, 2017)
Temeljni dokument Republike Slovenije na področju kulture gradnje, ki opredeljuje dolgoročne usmeritve za zagotavljanje kakovostno oblikovanega, trajnostnega in vključujočega grajenega prostora.
Arhitektura za ljudi (pdf 2,7 MB)
Deklaracija iz Davosa. Za kakovostno kulturo gradnje v Evropi (2018)
Skupna evropska izjava ministrov za kulturo, ki poudarja osrednjo vlogo kulture gradnje pri doseganju visoke kakovosti življenjskega okolja ter spodbuja celostne pristope k načrtovanju, gradnji in upravljanju prostora.
Dodatne informacije: Davos Baukultur (v angleščini)
Za kakovostno kulturo gradnje (pdf 330 KB)
Davoško zavezništvo za kulturo gradnje (angleško Davos Baukultur Alliance)
Mednarodna pobuda združuje vlade, zasebni sektor in civilno družbo z namenom spodbujanja kakovostne kulture gradnje kot ključnega dejavnika trajnostnega razvoja. Poudarjena je zavezanost k celostnemu pristopu prostorskega razvoja, obnovi obstoječega stavbnega fonda ter povezovanju kulturnih in okoljskih politik.
Davoško zavezništvo za kulturo gibanja
Resolucija Sveta Evropske unije o arhitekturni kakovosti v urbanem in podeželskem okolju (2001)
Resolucija poudarja pomen arhitekturne kakovosti kot javnega interesa in izpostavlja vlogo javnih politik pri spodbujanju kakovostnega grajenega okolja.
Strokovne podlage in priporočila
Osem meril za kakovostno kulturo gradnje – Davoški sistem kakovosti Baukultur
Dokument predstavlja skupni evropski okvir meril za načrtovanje, vrednotenje in upravljanje kakovostnega grajenega okolja. Pri njegovi pripravi so sodelovale države podpisnice Davoške deklaracije, med njimi tudi Republika Slovenija.
Osem meril za kakovostno kulturo gradnje (v angleščini) (pdf 731 KB)
Za skupno kulturo arhitekture – naložbe v kakovostno življenjsko okolje za vse
Poročilo strokovne skupine držav članic Evropske unije, pripravljeno v okviru odprte metode koordinacije (OMC), obravnava vlogo kakovostne arhitekture in grajenega prostora pri trajnostnem razvoju ter podaja priporočila za oblikovanje javnih politik. V delu strokovne skupine je sodelovala tudi Republika Slovenija.