Skoči do osrednje vsebine

Konzularne informacije Veleposlaništva Abu Dhabi

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve

Zaradi še vedno prisotne možnosti okužbe z virusom COVID-19 slovenskim državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegove prisotnosti na območju načrtovane poti ter preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, priporočamo upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pri vstopu državljanov tretjih držav v Slovenijo na zunanji schengenski meji še vedno veljajo omejitve nenujnih potovanj. Aktualne informacije o določanju nujnosti potovanj najdete na strani policije, o prehajanju meja, ukrepih na meji ob vstopu v Slovenijo in sezname držav pa na posebni strani Prehajanje meja.

Konzularni oddelek veleposlaništva primarno nudi konzularno zaščito in pomoč državljanom Republike Slovenije (v nadaljevanju državljani) in izvaja nekatere konzularne funkcije v korist tujih državljanov. V nadaljevanju so navedene osnovne informacije o storitvah za državljane. Med povezanimi temami najdete dodatne informacije o pomoči, ki vam jo lahko nudijo predstavništva Slovenije.

Dežurni telefon

Državljanom, ki se znajdejo v težavah in nujno potrebujejo pomoč veleposlaništva, je ta zagotovljena tudi izven uradnih ur na dežurni telefonski številki +971501402307.

Konzularne ure v Dubaju

Cenjene stranke obveščamo, da konzularnih ur v Dubaju ne opravljamo.

Konzularne takse

Konzularne takse so določene z Zakonom o upravnih taksah.

Oseba, pooblaščena za odločanje v upravnih postopkih s konzularnega področja

Status državljanov Republike Slovenije v tujini

Vse državljane, ki se nahajajo v tujini, obveščamo, da sta v letu 2017 stopila v veljavo dva zakona, ki natančneje in strožje obravnavata status državljanov Republike Slovenije v tujini.

Zakon o prijavi prebivališča - prijava in sprememba stalnega in začasnega naslova v tujini

Stalni naslov v tujini zamenjuje odjavo stalnega prebivališča v tujino. Posameznik ima lahko samo stalno prebivališče v RS ali stalni naslov v tujini, ne pa oba hkrati. Tujec ima lahko stalni naslov v tujini samo, če ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje v RS.

Definicija stalnega naslova v tujini je podana v 7. točki 2. člena ZPPreb-1. Stalni naslov v tujini je naslov, ki ga posameznik navede, ko se stalno oziroma naseli v tujini ali spremeni naslov v tujini. Naslov v tujini sestavljajo ime in koda države, ime ožjega območja, če v državi obstaja, kraj, ulica in hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata, poštna številka in ime pošte oziroma drugi podatki, ki se v tujini štejejo kot sestavni del naslova.

Za prijavo in spremembo stalnega naslova v tujini je pristojna katera koli upravna enota, hkrati pa imajo to pristojnost tudi vsa diplomatska predstavništva ali konzulati RS. Prijava stalnega naslova v tujini je mogoča tudi preko portala e-uprava, z elektronskim podpisom, ki ustreza lastnoročnemu podpisu, skladno z zakonom, ki ureja elektronski podpis in elektronsko poslovanje.

Prijavna obveznost izhaja iz tretjega in četrtega odstavka 5. člena. Stalni naslov v tujini mora prijaviti s stalnim prebivališčem v RS, ki se stalno odseli v tujino. Prijava mora biti izvedena najpozneje v 15 dneh od naselitve. Zaradi življenjskosti izvajanja zakona se lahko v primeru, ko je datum odselitve znan že prej, prijava izvede tudi pred odselitvijo (vnaprej datiran dogodek). Pri tem zakon ne postavlja časovne omejitve koliko prej je lahko odhod javljen.

Zakon določa tudi obveznost prijave vsake spremembe stalnega naslova v tujini, in sicer v roku 15 dni od spremembe. Kot sprememba se šteje dejanska selitev v tujini, kakor tudi sprememba, ki je posledica tehničnega dogodka, kot je npr. uvedba uličnega sistema, sprememba imena ulice itd.

K prijavi stalnega naslova v tujini so zavezani tudi državljani in tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki so že v tujini, pa še nimajo prijavljenega stalnega naslova v tujini.

Začasni naslov v tujini zamenjuje začasen odhod z območja RS. Posameznik s stalnim prebivališčem v RS ima lahko začasen naslov v tujini, ne more pa imeti hkrati stalnega naslova v tujini in začasnega naslova v tujini (v tujini je lahko zgolj stalno ali začasno) kakor ne more imeti hkrati prijavljenega začasnega prebivališča v RS in začasnega naslova v tujini.

Definicija začasnega naslova v tujini je podana v 7. točki 2. člena ZPPreb-1. Začasni naslov v tujini je naslov, ki ga posameznik navede, ko se začasno naseli v tujini. Naslov v tujini sestavljajo ime in koda države, ime ožjega območja, če v državi obstaja, kraj, ulica in hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata, poštna številka in ime pošte oziroma drugi podatki, ki se v tujini štejejo kot sestavni del naslova.

Šesti odstavek 14. člena določa, da se lahko začasni naslov v tujini prijavi za čas do štiri leta. V primeru daljšega bivanja na istem začasnem naslovu v tujini mora posameznik ponovno prijaviti začasni naslov v tujini in sicer pred njegovim prenehanjem.

Vsi posamezniki, ki imajo prijavljen začasen odhod iz območja RS, ki v prejšnjem zakonu ni bil časovno omejen in odjave, spremembe ali nove prijave ne bodo izvedli sami, jim bo to prenehalo štiri leta po uveljavitvi zakona, to je 13.8.2020.

Za prijavo odjavo začasnega naslova v tujini je pristojna katera koli upravna enota, hkrati pa imajo to pristojnost tudi vsa diplomatska predstavništva ali konzulati RS (prvi in peti odstavek 4. člen ZPPreb-1).

Prijavna obveznost izhaja iz petega odstavka 10. člena. Začasni naslov mora prijaviti, če se začasno naseli v tujini. Prijava ni potrebna, če je nastanitev krajša od 90 dni, kljub temu posameznik lahko prijavi začasno naslov.

Prijava mora biti izvedena najpozneje v 15 dneh od naselitve. Prav tako mora posameznik pristojnemu organu prijaviti spremembo začasnega naslova v tujini (zaradi selitve ali zaradi spremembe administrativne narave, kot je npr. sprememba naziva ulice) v 15 dneh od spremembe.

Zaradi življenjskosti izvajanja zakona se lahko v primeru, ko je datum odselitve znan že prej, prijava izvede tudi pred odselitvijo (vnaprej datiran dogodek). Pri tem zakon ne postavlja časovne omejitve koliko prej je lahko odhod javljen.

Posamezniku, ki ni poslovno sposoben, prijavita začasni naslov v tujini oba starša, lahko pa tudi samo eden od staršev s soglasjem drugega, oziroma drug zakoniti zastopnik. Ob tem se smiselno uporablja določba zakona, ki ureja primere, ko soglasje ni potrebno.

Zakon, ki predpisuje državljanom, da sporočijo bančne račune v tujini

Odjava stalnega prebivališča v RS ne zadostuje, da se fizični osebi prizna status nerezidenta v davčnem smislu.

Obvestilo zavezancem za davek ob odhodu iz Republike Slovenije

Fizične osebe, ki ob odhodu iz Slovenije pri pristojni upravni enoti odjavijo stalno prebivališče v Sloveniji, so dolžne urediti svoj status tudi pri davčnem organu. Za formalno ureditev rezidentskega statusa v Sloveniji je treba davčnemu organu predložiti vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa z ustreznimi dokazili.

Na podlagi predložene vloge ter izkazanih dejstev in okoliščin, ki vplivajo na rezidentski status fizične osebe, davčni organ izda odločbo o ugotovitvi rezidentskega statusa. Fizična oseba, ki pridobi odločbo davčnega organa, je dolžna izplačevalce dohodkov v Sloveniji obvestiti o ugotovljenem oziroma spremenjenem davčnem statusu in jim predložiti odločbo davčnega organa.

Fizična oseba lahko sproži postopek za ugotavljanje rezidentskega statusa tudi z izpolnitvijo ustreznega vprašalnika, objavljenega na spletni strani FURS, pod Obrazci - Zahtevki in obrazci v zvezi s statusom rezidentstva.

Pridobitev slovenskega državljanstva

Registracija slovenskega državljanstva

Registracija slovenskega državljanstva je mogoča, če sta eden ali oba starša registrirana kot slovenska državljana. Pred zaprosilom za slovensko državljanstvo morata biti zakon staršev in posodobljen status (naslov, sprememba imena) registrirana pri pristojnih slovenskih organih.

Registracija otroka (mlajšega od 18 let)

Potrebno je predložiti naslednje dokumente:

  • Izpolnjen obrazec Priglasitev mladoletnega otroka v državljanstvo. Vlogo mora izpolniti tisti od staršev, ki je slovenski državljan. Če sta oba starša slovenska državljana, lahko vlogo izpolni kdorkoli izmed njiju.
  • Rojstni list otroka z ustreznimi overitvami in overjenim prevodom (prevode pridobite s strani uradnega prevajalca v Sloveniji).
  • Konzularna taksa znaša 13 EUR + vročitev 13 EUR.
  • Predplačano DHL ovojnico, naslovljeno na vaš naslov, da boste lahko prejeli potrdilo po pošti.

Prosimo, da priložite dopis s svojimi kontakti. Prosimo, da natančno opredelite za kaj prosite in katere dokumente prilagate.

Registracija odrasle osebe (med 18 in 36 let)

Potrebno je predložiti naslednje dokumente:

  • Izpolnjen obrazec Priglasitev državljanstva za osebe od 18. do 36. leta. Obrazec mora izpolniti prosilec za državljanstvo, ne njegovi starši.
  • Rojstni list z ustreznimi overitvami in overjenim prevodom (prevode pridobite s strani uradnega prevajalca v Sloveniji).
  • Konzularna taksa znaša 13 EUR + vročitev 13 EUR.
  • Predplačano DHL ovojnico, naslovljeno  na vaš naslov, da boste lahko prejeli potrdilo po pošti.

Prosimo, da priložite dopis s svojimi kontakti. Prosimo, da natančno opredelite za kaj prosite in katere dokumente prilagate.

Prosilci starejši od 36 let ne morejo biti več registrirani kot slovenski državljan. Lahko pa zaprosijo za slovensko državljanstvo po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije – izredna naturalizacija, v kolikor izpolnjujejo za to določene pogoje.

Izredna naturalizacija

Posamezniki slovenskega rodu in njihovi potomci do vključno drugega kolena v ravni vrsti, ki se več ne morejo registrirati kot slovenski državljani (so starejši od 36 let; nobeden od staršev ni registriran kot slovenski državljan), lahko zaprosijo za pridobitev slovenskega državljanstva na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (t.i. izredna naturalizacija). Pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati za pridobitev državljanstva na tej pravni podlagi, so natančno določeni v Uredbi o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 41/07, 45/10 in 24/13). Svetujemo, da si navedene pogoje podrobno preberete pred vložitvijo prošnje oziroma pridobite ustrezne informacije glede pogojev na Ministrstvu za notranje zadeve RS, Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ali na Veleposlaništvu RS v Abu Dabiju.

Dokumenti, ki jih je potrebno predložiti so navedeni na obrazcu:

  • Vlogo mora izpolniti in podpisati prosilec državljanstva osebno.
  • Konzularna taksa znaša 354 EUR.

Vsi predloženi dokumenti morajo biti prevedeni v slovenski jezik, s strani uradnega prevajalca.

Ker je prijava za pridobitev državljanstva po 13. členu dolgotrajen postopek in ker morajo biti vsi dokumenti prevedeni v slovenski jezik, vam svetujemo, da v Sloveniji določite pravnega zastopnika (družinski član, prijatelj, pravni svetovalec,…). S pooblastilom lahko ta oseba vloži vlogo v vašem imenu. V tem primeru vam vloge ni potrebno vložiti pri našem predstavništvu. Za reševanje prošenj v Sloveniji veljajo drugačni administrativni stroški, (nižji, kajti ni potrebna dodatna poštnina in drugi dodatni stroški). Cene storitev je potrebno preveriti pri posameznih upravnih enotah.

Če se odločite za postopek preko slovenskega veleposlaništva, nas prosim o tem predhodno obvestite, da se prepričamo o ustreznosti vseh potrebnih dokumentov.

Prosimo, da ne pozabite priložiti dopisa s svojimi kontakti. Prosimo, da natančno opredelite za kaj prosite in katere dokumente prilagate.

Izdaja potnega lista Republike Slovenije

Vloga za izdajo potnega lista se lahko vloži na katerikoli upravni enoti v RS oziroma na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS v tujini. Vlogo mora državljan vložiti osebno, saj se v postopku ugotavlja njegova istovetnost, skladnost priložene fotografije z dejansko podobo, na vlogo pa se mora tudi podpisati, uradna oseba pa državljanu, starejšemu od 12 let, odvzame prstna odtisa.

  • Državljani, ki v tujini stalno ali začasno prebivajo, lahko vlogo za izdajo novega potnega lista vložijo pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tujini. Tisti, ki v tujini začasno prebivajo, lahko vlogo za potni list vložijo pri domači Upravni enoti (Upravni enoti stalnega prebivališča).
  • Vpisa otrok v potni list staršev ali zakonitih zastopnikov ni, zato mora tudi otrok pridobiti samostojni potni list.
  • Državljanu, ki še ni dopolnil starosti treh let, se izda potni list z veljavnostjo treh let. Državljanu staremu od treh do osemnajst let pa z veljavnostjo pet let. Polnoletni državljan lahko dobi potni list z veljavnostjo deset let.

Preko elektronske pošte sloembassy.abudhabi@gov.si zaprosite za termin. Predlagajte dan in uro med uradnimi urami veleposlaništva. V kolikor termina ne bo mogoče potrditi, vam bomo ponudili drugega kolikor hitro mogoče. Prosimo, da navedete svoje polno ime, datum in kraj rojstva, ter naslov prebivališča. Podatke bomo preverili in tako ugotovili, ali lahko za dokument zaprosite oziroma ali morate predhodno urediti vpis podatkov. 

S seboj prinesite:

  • Potni list Republike Slovenije. Če potnega lista nimate, predložite osebni dokument z barvno fotografijo in dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije.
  • Ustrezno konzularno takso, ki znaša:
    • 115 EUR za PL z veljavnostjo 10. let – za vse polnoletne osebe,
    • 76 EUR za PL z veljavnostjo 5. let – za osebe od 3 do 18 let starosti,
    • 57 EUR za PL z veljavnostjo 3. let – za osebe do 3. let starosti,
    • 47 EUR za PL z veljavnostjo 1. leta – v primeru izgube PL več kot enkrat.

Konzularno takso je potrebno poravnati z gotovino. Prosimo, da predložite točni znesek.

  • Biometrično fotografijo predpisane velikosti, ki kaže pravo podobo, in izpolnjuje navodila Ministrstva za notranje zadeve.
  • Izpolnjen obrazec za pridobitev potnega lista, ki ga boste prejeli na našem predstavništvu.

Slovenska zakonodaja glede biometrije prstnih odtisov določa:

  • Starostna meja za zajem prstnih odtisov ob vložitvi vloge je dopolnjeno 12. leto starosti otroka;
  • Državljanu se ob vložitvi vloge z elektronsko napravo (posebnim čitalcem prstnih odtisov) odvzameta prstna odtisa levega in desnega kazalca. Če zaradi zdravstvenih razlogov odvzem prstnega odtisa kazalca ni mogoč, se odvzame prstni odtis drugega prsta (odtis sredinca, prstanca ali palca);
  • Če državljanu zaradi zdravstvenih razlogov, ki so začasne narave (npr. opekline, ureznine oz. druge poškodbe, za katere se predvideva, da bodo pozdravljene v enem letu), ni mogoče odvzeti prstnih odtisov, se mu izda potni list brez biometrije prstnih odtisov, vendar zgolj z veljavnostjo enega leta;
  • Če državljanu zaradi zdravstvenih razlogov trajne narave (npr. oseba brez prstov ali s trajnimi poškodbami prstov) ni mogoče odvzeti prstnih odtisov, se mu izda potni list brez biometrije prstnih odtisov z normalno veljavnostjo;
  • Odvzeti prstni odtisi se v evidenci potnih listin ne bodo hranili ter se bodo po izdelavi in vročitvi potnega lista iz evidence izbrisali;
  • Prstni odtisi bodo shranjeni kot biometrični zapis zgolj na čipu potnega lista posameznika in se bodo lahko uporabljali izključno za namen izvajanja mejne kontrole, kar zagotavlja najvišjo možno zaščito posameznika iz vidika uporabe njegovih biometričnih podatkov.

Več informacij je dostopnih na strani Osebni dokumenti.

Osebna izkaznica

Vlogo za osebno izkaznico se lahko preda na veleposlaništvu v času uradnih ur. Opozarjamo, da mora stranka na osnovi 12. člena ZOizk-1 podati vlogo pri pristojnim organu osebno, pri čemer za državljana, mlajšega od 18 let oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vlogo poda zakoniti zastopnik. Ob vložitvi vloge se obvezno preverja istovetnost stranke oziroma zakonitega zastopnika, prav tako mora ob vložitvi vloge biti navzoč tudi otrok, ki je že dopolnil 8 let.

Konzularne takse za izdajo osebnih izkaznic so objavljene v zakonu o konzularnih taksah (tarifna št. 58) in znašajo za osebno izkaznico z veljavnostjo 10 let 70 EUR, z veljavnostjo 5 let 54 EUR, 3-letno veljavnostjo 38 EUR ter 1-letno veljavnostjo 31 EUR. Pri tem se ob vsaki vlogi zaračuna še takso za vlogo v višini 6 EUR.

Overitve

Veleposlaništvo opravlja overitve podpisov na zasebnih listinah, rokopisov, prepisov in fotokopij v upravnih zadevah.

Z overovitvijo se na javni listini potrdi verodostojnost podpisa osebe, ki je listino podpisala, in verodostojnost odtisa žiga na njej. Na zasebni listini se potrdi verodostojnost podpisa osebe, ki je listino podpisala. Z overovitvijo se ne potrjuje resničnost vsebine listine.

Listina, podpis ali rokopis, katerih vsebina je nedopustna in v nasprotju z normami javnega reda, se ne overijo.

Vloga za overitev

Povezane vsebine s področja konzularne pomoči in storitev

  • Informacije za popotnike

    Varnost potovanj, pomoč slovenskih predstavništev v tujini, konzularna pomoč, kjer ni slovenskega predstavništva, napotki pred potovanjem, priporočila za bivanje v tujini

  • Državljanstvo, dokumenti, registri

    Državljanstvo, osebni dokumenti, prebivališče, registri in evidence, varstvo osebnih podatkov

  • Volitve in referendumi

    Volilna evidenca, volilna zakonodaja, politične stranke, volitve predsednika republike, volitve v državni zbor, lokalne volitve, volitve v evropski parlament, načini glasovanja, referendum, ljudska iniciativa, Evropska državljanska pobuda, registracija politične stranke

  • Priseljevanje v Slovenijo

    Vstop in prebivanje, sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, oskrba prosilcev za mednarodno zaščito, nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito, mednarodna zaščita, integracija

  • Delovne migracije

    Napotitev delavcev, zaposlovanje in delo tujcev, koordinacija sistemov socialne varnosti

  • Davki, carine in druge dajatve

    Davki, prispevki za socialno varnost, carine, trošarine, okoljske dajatve, igre na srečo