GOV.SI

Posameznik lahko slovensko državljanstvo pridobi ob rojstvu ali z naturalizacijo, če predpisano časovno obdobje dejansko in neprekinjeno živi v Republiki Sloveniji ali prek izredne naturalizacije, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva pod lažjimi pogoji, kadar to lahko koristi tudi državi – predvsem, kadar za to obstajajo utemeljeni znanstveni, gospodarski, kulturni, nacionalni ali podobni razlogi.

Posameznik lahko slovensko državljanstvo pridobi ob rojstvu ali z naturalizacijo.

V Sloveniji velja načelo krvne zveze, kar pomeni, da otrok pridobi državljanstvo ob rojstvu in prevzema državljanstvo po starših, ne glede na kraj rojstva. Novorojenci pridobijo državljanstvo Republike Slovenije, če je vsaj eden od staršev slovenski državljan. 

Posameznik lahko slovensko državljanstvo pridobi tudi z naturalizacijo, če predpisano časovno obdobje dejansko in neprekinjeno živi v Republiki Sloveniji ali prek izredne naturalizacije, s katero omogočamo pridobitev slovenskega državljanstva pod lažjimi pogoji, kadar to lahko koristi tudi državi – predvsem, kadar za to obstajajo utemeljeni znanstveni, gospodarski, kulturni, nacionalni ali podobni razlogi.

Pridobivanje državljanstva

V Sloveniji veljajo trije načini pridobitve državljanstva po rodu: avtomatično, pridobitev slovenskega državljanstva s priglasitvijo in s posvojitvijo.

Ob rojstvu otrok avtomatično pridobi slovensko državljanstvo:

  • če sta ob njegovem rojstvu oče in mati državljana Republike Slovenije,
  • če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, otrok pa je rojen v Republiki Sloveniji,
  • če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je neznan ali je neznanega državljanstva ali je brez njega, otrok pa je rojen v tujini.

Če je otrok rojen v Sloveniji, evidentiranje državljanstva izvedemo po uradni dolžnosti.

Če je otrok rojen v tujini, evidentiranje državljanstva izvedemo po uradni dolžnosti samo v primeru, če je z državo otrokovega rojstva sklenjen dogovor o medsebojnem obveščanju o rojstvih državljanov druge države pogodbenice na njenem ozemlju. Če take konvencije ni oziroma je država ne izvaja, državljanstvo otroka evidentiramo na zahtevo staršev. Rok za vložitev take zahteve ni določen.

Pridobivanje državljanstva s priglasitvijo

Če je otrok rojen v tujini in je ob tem samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa tuj državljan, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije le, če ga starši priglasijo v slovensko državljanstvo. Starši morajo otroka priglasiti v slovensko državljanstvo do njegovega dopolnjenega 18. leta starosti. 

Če je posameznik že polnoleten in rojen v tujini, pa je bil ob tem samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa tuj državljan, in ga starši do 18. leta niso priglasili v slovensko državljanstvo, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če do izpolnjenega 36. leta poda izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije.

Izjavo o priglasitvi otroka ali polnoletne osebe se poda pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali Ministrstvu za notranje zadeve.

Pridobivanje državljanstva z naturalizacijo

Slovensko državljanstvo lahko posameznik pridobi z naturalizacijo, pri čemer mora izpolnjevati pogoj dejanskega in neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji določeno obdobje in ostale zakonsko določene pogoje, če:

  • najmanj deset let živi v Sloveniji, od tega neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje,
  • je že najmanj tri leta poročen s slovenskim državljanom in dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje,
  • je izgubil slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka in dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj šest mesecev pred vložitvijo prošnje,
  • je slovenski izseljenec ali njegov potomec do četrtega kolena v ravni črti in dejansko živi v Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje,
  • je brez državljanstva in kot apatrid dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno pet let pred vložitvijo prošnje,
  • ima priznan status begunca in dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno pet let pred vložitvijo prošnje,
  • je v Sloveniji obiskoval in uspešno zaključil najmanj visokošolski študij in dejansko živi v Sloveniji najmanj sedem let, od tega neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje,
  • je rojen in dejansko živi v Republiki Sloveniji od rojstva dalje,
  • je mladoleten, živi v Sloveniji in starša, ki sta pridobila državljanstvo Republike Slovenije, zanj vložita zahtevo za pridobitev slovenskega državljanstva.

Obstaja pa tudi možnost postopka izredne naturalizacije, s katero omogočamo pridobitev slovenskega državljanstva, če to prinaša državi koristi na določenem področju družbenega življenja: zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Za pridobitev veljajo lažji pogoji, saj mora posameznik dokazati, da v Sloveniji dejansko biva najmanj eno leto in ima urejen status tujca. V tem primeru lahko ohrani dosedanje državljanstvo.

Izjemoma lahko državljanstvo Republike Slovenije posameznik pridobi tudi, če ne izpolnjuje pogoja neprekinjenega enoletnega bivanja v Sloveniji in nima urejenega statusa tujca, če se upošteva njegov izjemen prispevek k razvoju Republike Slovenije in povečanju mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti Republike Slovenije. Obstoj razlogov za tovrstno pridobitev slovenskega državljanstva na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije.

Slovenskim izseljencem oziroma potomcem do drugega kolena v ravni vrsti in pripadnikom avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, ni treba izpolnjevati pogojev neprekinjenega prebivanja v Sloveniji, zagotovljenih sredstev, in poravnanih davčnih obveznosti, če niso zavezanci za plačilo davkov v Republiki Sloveniji.

V postopku morajo izkazati večletno osebno aktivno vez z Republiko Slovenijo in vsaj petletno aktivno delovanje v slovenskih društvih v tujini ali drugih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah ali pa, da so bili iz slovenskega državljanstva odpuščeni zaradi razumljivih razlogov in ponovno prosijo za sprejem v slovensko državljanstvo. Prošnji morajo priložiti priporočila organizacij, ki potrjujejo njihovo aktivno vez z Republiko Slovenijo in dokazila, s katerimi ustrezne organizacije potrjujejo vsaj petletno delovanje. Če je to mogoče, naj predložijo tudi v tujini izdane uradne listine, iz katerih je razvidna njihova opredelitev za slovensko narodnost.

Prenehanje državljanstva

Prenehanje državljanstva Republike Slovenije je mogoče z odpustom ali z odrekom.

Državljanstvo Republike Slovenije preneha z odpustom, če posameznik za to zaprosi, in:

  • je dopolnil 18 let,
  • dejansko živi v tujini,
  • ni ovir zaradi vojaške dolžnosti,
  • je poravnal vse davčne in preživninske obveznosti iz zakonske zveze in iz razmerja med starši in otroki do oseb, ki živijo v Sloveniji,
  • zoper njega v Sloveniji ne teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. V primeru, da je bil v Sloveniji obsojen na zaporno kazen pa, da je kazen prestal,
  • že ima ali dokaže, da bo sprejet v tuje državljanstvo.

Otroku do dopolnjenega 18. leta preneha državljanstvo Republike Slovenije na prošnjo obeh staršev, ki jima je državljanstvo prenehalo z odpustom, ali je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo na ta način enemu od njiju, drugi pa nima državljanstva Republike Slovenije.

Če starši živijo ločeno, otroku preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom na zahtevo tistega roditelja, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je dodeljen v varstvo in vzgojo, in tudi sam prosi za odpust iz državljanstva Republike Slovenije. Prav tako preneha v primeru, da je roditelj, pri katerem otrok živi, tujec. V obeh primerih je potrebno soglasje drugega roditelja. Če drugi roditelj ne soglaša z odpustom otroka iz državljanstva Republike Slovenije, otrok dobi odpust, če zaradi koristi otroka k njegovemu odpustu poda soglasje ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve. Soglasje je treba priložiti prošnji za odpust otroka iz državljanstva Republike Slovenije.

Zaradi popolne posvojitve preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom posvojencu, mlajšemu od 18 let, če za to zaprosi posvojitelj, ki je tujec ali posvojitelj, ki prosi za odpust iz državljanstva Republike Slovenije.

Prošnja za odpust iz državljanstva Republike Slovenije se vloži osebno pri diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali na upravni enoti.

Polnoletni državljani Republike Slovenije, rojeni v tujini, ki tam tudi živijo s tujim državljanstvom, se lahko do dopolnjenega 25. leta starosti odrečejo državljanstvu Republike Slovenije. Osebno morajo podati pisno izjavo pri diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali na eni od upravnih enot v Sloveniji.

Dvojno državljanstvo

Če je posameznik državljan Evropske unije, mu v postopku za sprejem v slovensko državljanstvo ni treba predložiti dokaza, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva, če obstaja med državama vzajemnost.

Prav tako posamezniku ni treba predložiti dokaza o odpustu iz dosedanjega državljanstva, če:

  • je brez državljanstva, 
  • dokaže, da ga po zakonu njegove države izgubi z naturalizacijo,
  • dokaže, da njegova država ne odloči o vlogi za prenehanje državljanstva v razumnem roku,
  • dokaže, da njegova država ne daje odpusta ali da prostovoljno pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki je sankcionirano v njenih predpisih.

Mladoletnim Slovenija ne predpisuje pogoja, da imajo odpust iz dosedanjega državljanstva. Prav tako se jim kasneje ni treba odreči prejšnjemu državljanstvu oziroma se odločiti med slovenskim ali tujim državljanstvom.


Dokaza o odpustu iz dosedanjega državljanstva ni treba predložiti, če je posameznik vložil vlogo za slovensko državljanstvo na podlagi 12. člena Zakona o državljanstvu in je:

  • slovenski izseljenec ali njegov potomec do četrtega kolena v ravni črti,
  • izgubil slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka, 
  • rojen na območju Republike Slovenije in dejansko živi v Sloveniji od rojstva dalje,
  • oseba s priznanim statusom begunca v Republiki Sloveniji,
  • oseba brez državljanstva (apatrid),
  • poročen s slovenskim državljanom, vendar mora s tem soglašati Vlada Republike Slovenije v primeru, če matična država predpisuje za prenehanje državljanstva izpolnitev pogojev, ki bi zanj pomenila ogrožanje življenja ali eksistence, ali če bi prenehanje izvornega državljanstva pomenilo izgubo lastninske pravice na nepremičnini oziroma pravice do posedovanja nepremičnin.


Pri sprejemu tujca v državljanstvo Republike Slovenije v okviru izredne naturalizacije prosilcu dopuščamo ohranitev dosedanjega državljanstva.

Pri pridobitvi državljanstva po rodu je možna pridobitev dvojnega državljanstva v primerih, če je otrok rojen v mešanem zakonu. Otrok pridobi državljanstvo Republike Slovenije po tistem od staršev, ki je državljan Republike Slovenije, po drugem od staršev pa lahko v skladu s predpisi države, katere državljan je, pridobi državljanstvo te države. 

Slovenska zakonodaja ne predpisuje avtomatične izgube slovenskega državljanstva v primeru, ko slovenski državljan pridobi državljanstvo tuje države. Nobena država ne more posegati v suverenost druge države, zato tudi Slovenija ne more svojim državljanom priznavati državljanstva tuje države. Od tuje države je odvisno, ali bo od prosilca zahtevala, da se v postopku za pridobitev njenega državljanstva odpove slovenskemu državljanstvu. Večina držav pa zaradi preprečevanja dvojnega državljanstva predpisuje za sprejem v njihovo državljanstvo odpoved dosedanjemu državljanstvu ali avtomatično prenehanje državljanstva, če njihov državljan prostovoljno, na lastno prošnjo, sprejme tuje državljanstvo.