Skoči do osrednje vsebine

V Sloveniji ali tujini imamo lahko stalni ali začasni naslov, odvisno od namena in dobe prebivanja na naslovu bivališča. Stalno prebivališče je naslov, kjer posameznik dejansko stalno prebiva in je središče njegovih življenjskih interesov. Začasno prebivališče je naslov, na katerem posameznik začasno prebiva zaradi opravljanja dela, šolanja ali drugih razlogov.

Državljan mora imeti prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, kjer stalno prebiva, to je na naslovu, kjer je središče njegovih življenjskih interesov. Vzporedno ima lahko državljan prijavljeno tudi začasno prebivališče, če na drugem naslovu začasno prebiva zaradi dela, šolanja, prestajanja kazni ali drugih razlogov. Na območju Republike Slovenije državljan prijavi stalno oziroma začasno prebivališče, če prebiva v tujini, pa mora tam prijaviti stalni oziroma začasni naslov.

Stalno prebivališče

Stalno prebivališče je naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik stalno prebiva in kjer je središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave. Naslov na območju Republike Slovenije sestavljajo občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata.

Prijava stalnega prebivališča

Za prijavo stalnega prebivališča je pristojna upravna enota, na območju katere posameznik prijavlja stalno prebivališče.

Stalno prebivališče morata prijaviti državljan in tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje oziroma potrdilo o prijavi stalnega prebivanja, in sicer v osmih dneh od dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebivata. Naslov v Republiki Sloveniji mora biti določen v Registru prostorskih enot. 

Če tujec na naslovu v Republiki Sloveniji že prebiva, pa kasneje pridobi tudi dovoljenje za stalno prebivanje, mora prijaviti stalno prebivališče na tem naslovu v osmih dneh od vročitve dovoljenja za stalno prebivanje.

Prijava stalnega prebivališča otroka

Posamezniku, ki ni poslovno sposoben, prijavita stalno prebivališče na naslovu, kjer stalno prebiva, oba starša, lahko pa tudi eden od staršev s soglasjem drugega oziroma drug zakoniti zastopnik.

Soglasje drugega starša ni potrebno: 

  • če otroka prijavlja na naslov v Republiki Sloveniji, ki je enak naslovu obeh staršev,
  • če se prijava izvaja za otroka tujca,
  • če otroku prijavlja stalno prebivališče tisti od staršev, kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo,
  • če je otrokovo stalno prebivališče določeno s sporazumom o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ali odločbo pristojnega sodišča,
  • če prebivališče drugega starša ni znano,
  • če je drugemu staršu odvzeta starševska skrb,
  • če je drug starš zadržan izvrševati starševsko skrb.

Prijava novorojenčka ni potrebna, saj zakon določa, kaj se šteje kot stalno prebivališče novorojenčka. Če je otrok rojen v Republiki Sloveniji, je njegovo stalno prebivališče enako stalnemu prebivališču matere, če mati v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, pa stalnemu prebivališču očeta. Novorojenčku tujcu se stalno prebivališče prijavi po vročitvi dovoljenja za stalno prebivanje, prijava pa mu velja od datuma rojstva. Če novorojenček stalno ne prebiva na naslovu, ki se mu v skladu z zakonom določi ob rojstvu, lahko starša ali eden od staršev s soglasjem drugega oziroma drugi zakoniti zastopnik novorojenčka v roku 30 dni od rojstva prijavi na drug naslov, kjer stalno prebiva. Novorojenček ima tako prijavljeno stalno prebivališče na drugem naslovu od rojstva dalje.

Dokazila ob prijavi stalnega prebivališča

Posameznik, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščena oseba mora ob prijavi stalnega prebivališča izkazati svojo identiteto in navesti naslov, na katerega se prijavlja. Ob tem mora navesti resnične podatke, ki jih potrdi z lastnoročnim podpisom.

Ob prijavi stalnega prebivališča je treba predložiti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, šteje:

  • izjava o njegovem lastništvu oziroma solastništvu,
  • najemna ali podnajemna pogodba,
  • dokazilo o užitku, rabi ali služnosti,
  • dokazilo o stavbni pravici,
  • dokazilo o preužitku,
  • soglasje lastnika, če je lastnikov več, zadostuje soglasje enega solastnika,
  • soglasje stanodajalca.

Izjemoma predložitev dokazila o pravici do prebivanju na naslovu ni potrebna in se ne zahteva, če se na naslov staršev ali drugega zakonitega zastopnika prijavlja posameznika, ki ni poslovno sposoben, in posameznika, ki so ga starši dolžni preživljati po njegovi polnoletnosti.

Če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega prebivališča izbrati tudi naslov za vročanje.

Dodatna informacija

Ob prijavi stalnega prebivališča upravna enota preveri podatek o dejanski rabi dela stavbe, uporabni površini dela stavbe, namenjene stanovanjski rabi oziroma nastanitvi, in število prijavljenih oseb na naslovu, na katerega se prijavlja stalno prebivališče. Površinski standardi so določeni v Pravilniku o določitvi površinskih standardov za prijavi prebivališča.

Ob prijavi stalnega prebivališča posameznika, ki ni poslovno sposoben, in posameznika, ki so ga starši dolžni preživljati po njegovi polnoletnosti, se pogoji prijave glede dejanske rabe in uporabne površine ne preverjajo.

Pri prijavi stalnega prebivališča ožjega družinskega člana (polnoletni otrok, vnuk, zakonec ali partner partnerske zveze, zunajzakonski partner ali partner iz nesklenjene partnerske zveze, razvezani zakonec ali partner partnerske zveze, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina, njihovi starši in stari starši) upravna enota ob neizpolnjevanju pogojev prijave glede dejanske rabe in uporabne površine uvede postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča.  

Elektronska prijava

Prijava stalnega prebivališča je mogoča tudi na portalu e-uprava, do katerega uporabnik dostopa in se identificira z uporabo sredstva elektronske identifikacije, skladno s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja.

Prijava stalnega prebivališča

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve

Prenehanje stalnega prebivališča

Stalno prebivališče preneha:

  • s prijavo novega stalnega prebivališča,
  • s prijavo stalnega naslova v tujini,
  • s smrtjo posameznika,
  • na podlagi odločitve upravne enote v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča, če se posamezniku na podlagi dokončne odločbe prijavi novo stalno prebivališče, prijavi stalno prebivališče v domu za starejše, ki izvaja storitev institucionalnega varstva, vpiše stalni naslov v tujini, prijavi zakonsko prebivališče na naslov občine ali centra za socialno delo ali mu z dokončno odločbo preneha prijava stalnega prebivališča.

Državljanu stalno prebivališče preneha tri mesece po prenehanju državljanstva Republike Slovenije, razen v primeru, če bi v tem času naprej prebival na naslovu kot tujec z urejenim dovoljenjem za stalno prebivanje.

Tujcu stalno prebivališče preneha tri mesece po prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje, razen v primeru, če mu preneha zaradi pridobitve državljanstva Republike Slovenije oziroma če tujec pridobi novo dovoljenje za stalno prebivanje.

Stalni naslov v tujini

Stalni naslov v tujini je naslov, ki ga posameznik navede, ko se stalno naseli v tujini ali spremeni naslov v tujini. Naslov v tujini sestavljajo ime in koda države, ime ožjega območja, če v državi obstaja, kraj, ulica in hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata, poštna številka in ime pošte oziroma drugi podatki, ki se v tujini štejejo kot sestavni del naslova.

Prijava stalnega naslova v tujini

Za prijavo in spremembo stalnega naslova v tujini za državljana Republike Slovenije je pristojna katera koli upravna enota, hkrati pa imajo to pristojnost tudi vsa diplomatska predstavništva ali konzulati Republike Slovenije v tujini. Tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje pa lahko prijavo in spremembo stalnega naslova v tujini izvede na katerikoli upravni enoti.

Stalni naslov v tujini mora prijaviti posameznik (državljan ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje) s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se stalno odseli v tujino. Prijava mora biti izvedena najpozneje v 15 dneh od naselitve. Če je datum odselitve znan že prej, se lahko prijava izvede tudi pred odselitvijo.

Posameznik mora prijaviti vsako spremembo stalnega naslova v tujini, in sicer v 15 dneh od spremembe. Kot sprememba se šteje dejanska selitev v tujini, pa tudi sprememba, ki je posledica tehničnega dogodka, kot je denimo uvedba uličnega sistema, sprememba imena ulice.

K prijavi stalnega naslova v tujini so zavezani državljani in tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki so že v tujini, pa še nimajo prijavljenega stalnega naslova v tujini.

Prijava stalnega naslova v tujini za otroka

Za prijavo stalnega naslova v tujini za otroka oziroma poslovno nesposobno osebo velja enako, kot za prijavo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Soglasje drugega od staršev ni potrebno, ko se otroka prijavlja na naslov v tujini, ki je enak naslovu obeh staršev in kadar je drugi starš tujec, ki nima prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji.  

Novorojenčku se določi stalni naslov v tujini, če nobeden od staršev nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Stalni naslov v tujini se mu določi po naslovu matere v tujini, če ga nima, pa po stalnem naslovu očeta v tujini. Če je novorojenček, državljan Republike Slovenije, rojen v tujini, se mu stalni naslov v tujini določi po vpisu rojstva v matični register. Stalni naslov novorojenčku velja od rojstva, če je vpisan v matični register v roku enega leta od datuma rojstva. Novorojenčku tujcu, ki je rojen v Republiki Sloveniji, se stalni naslov v tujini (kljub izdanemu dovoljenju za prebivanje starša nimata stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji) prijavi šele po vročitvi dovoljenja za stalno prebivanje, prijava pa mu velja od datuma rojstva.

Če novorojenček stalno ne prebiva na naslovu, ki se mu v skladu z zakonom določi ob rojstvu, lahko starša ali eden od staršev s soglasjem drugega oziroma drugi zakoniti zastopnik novorojenčka v roku 30 dni od rojstva prijavi na drug stalni naslov v tujini, kjer stalno prebiva. Novorojenček ima tako od rojstva dalje prijavljen stalni naslov v tujini na drugem naslovu.

Dokazila ob prijavi stalnega naslova v tujini

Posameznik, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščena oseba mora ob prijavi stalnega naslova v tujini izkazati svojo identiteto in navesti naslov, na katerega se prijavlja. Pravilnost naslova se ne preverja v Registru prostorskih enot, zato je še toliko pomembneje, da posameznik ob prijavi navede resnične podatke tako o sami prijavi kot o naslovu, ki jih potrdi z lastnoročnim podpisom.

Ob prijavi stalnega naslova v tujini ni treba predložiti dokazil o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. Če se prijava izvaja za otroka, pa je treba predložiti soglasje drugega roditelja, razen če to po zakonu ni potrebno.

Kadar ima posameznik hkrati s stalnim naslovom v tujini prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, je prijavljeno začasno prebivališče tudi naslov za vročanje.

Elektronska prijava stalnega naslova v tujini

Prijava stalnega naslova v tujini je mogoča tudi na portalu e-uprava, do katerega uporabnik dostopa in se identificira z uporabo sredstva elektronske identifikacije, skladno s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja.

Prijava stalnega naslova v tujini

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve

Prenehanje stalnega naslova v tujini

Stalni naslov v tujini preneha:

  • s prijavo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
  • s spremembo stalnega naslova v tujini,
  • s smrtjo posameznika,
  • na podlagi odločitve upravne enote v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča, če se posamezniku na podlagi dokončne odločbe prijavi stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, prijavi stalno prebivališče v domu za starejše, ki izvaja storitev institucionalnega varstva, ali prijavi zakonsko prebivališče na naslov občine ali centra za socialno delo.

Državljanu stalni naslov v tujini preneha tudi tri mesece po prenehanju državljanstva Republike Slovenije, razen v primeru, če bi v tem času naprej prebival na naslovu kot tujec z urejenim dovoljenjem za stalno prebivanje.

Tujcu stalni naslov v tujini preneha tudi tri mesece po prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje, razen v primeru, če mu preneha zaradi pridobitve državljanstva Republike Slovenije oziroma če tujec pridobi novo dovoljenje za stalno prebivanje.

Začasno prebivališče

Začasno prebivališče je naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik začasno prebiva zaradi dela, šolanja, prestajanja kazni ali drugih razlogov. Naslov na območju Republike Slovenije sestavljajo občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata. Začasno prebivališče ima lahko le državljan, ki ima prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v tujini.

Prijava začasnega prebivališča

Za prijavo začasnega prebivališča je pristojna upravna enota, na območju katere posameznik prijavlja začasno prebivališče.

Posameznik (državljan Republike Slovenije ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje oziroma s potrdilom o prijavi stalnega prebivanja, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča) mora prijaviti začasno prebivališče, če namerava na naslovu (vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju) prebivati več kot 90 dni. Če je nameravano prebivanje krajše, prijava začasnega prebivališča ni potrebna, kljub temu pa se prijava lahko izvede.

Prijavo je treba opraviti v roku osmih dni od dneva naselitve. Tujec, ki na naslovu že prebiva (npr. prijava na policiji), pa pridobi dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje, mora najkasneje v roku osmih dni po njihovi vročitvi prijaviti začasno prebivališče.

Dodatne informacije

V postopku ugotavljanja začasnega prebivališča se določi zakonsko prebivališče otroku, ki je nameščen v rejništvo, in sicer na naslov centra za socialno delo. Prav tako se v postopku ugotavljanja začasnega prebivališča določi zakonsko prebivališče tujcu, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno prebivanje in je žrtev nasilja v družini ali žrtev trgovine z ljudmi, na naslov centra za socialno delo.

Prijava začasnega prebivališča otroka

Za prijavo začasnega prebivališča za posameznika, ki ni poslovno sposoben, velja enako kot za prijavo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.

Zakon izrecno določa obveznost rejniku, ki mora prijaviti začasno prebivališče za otroka, ki pri njem začasno prebiva, in sicer v osmih dneh od začetka začasne namestitve (če na tem naslovu prijava stalnega ali začasnega prebivališča otroka ni že izvedena).

Če je v Republiki Sloveniji rojen novorojenček tujec, pa mati in oče nimata dovoljenja za stalno prebivanje oziroma potrdila o prijavi stalnega prebivanja in prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali stalnega naslova v tujini, temveč imata urejeno zgolj dovoljenje za začasno prebivanje ali potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje, se novorojenčku po vročitvi ustreznega dovoljenja za začasno prebivanje prijavi začasno prebivališče, ki velja od datuma rojstva. Naslov je enak začasnemu prebivališču matere, če mati nima začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasnemu prebivališču očeta.

Če novorojenček tujec začasno ne prebiva na naslovu, ki se mu v skladu z zakonom določi ob rojstvu, lahko starša ali eden od staršev s soglasjem drugega oziroma drugi zakoniti zastopnik novorojenčka tujca v roku 30 dneh od rojstva prijavi na drug naslov, kjer začasno prebiva. Novorojenček tujec ima tako prijavljeno začasno prebivališče na drugem naslovu od rojstva dalje.

Dokazila ob prijavi začasnega prebivališča

Postopek prijave začasnega prebivališča je smiselno enak kot postopek prijave stalnega prebivališča. Prav tako je treba izkazati pravico do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja.

Izjemoma predložitev dokazila o pravici do prebivanju na naslovu ni potrebna in se ne zahteva, če se na naslov staršev ali drugega zakonitega zastopnika prijavlja posameznika, ki ni poslovno sposoben, in posameznika, ki so ga starši dolžni preživljati po njegovi polnoletnosti.

Prav tako dokazila o pravici do prebivanja ni treba predložiti ob prijavi začasnega prebivališča rejenca, mora pa rejnik predložiti rejniško pogodbo.

Ob prijavi začasnega prebivališča posameznik izbere tudi naslov za vročanje (razen posameznik, ki ima prijavljeno samo začasno prebivališče v Republiki Sloveniji).

Dodatna informacija

Ob prijavi začasnega prebivališča upravna enota preveri podatek o dejanski rabi dela stavbe, uporabni površini dela stavbe, namenjene stanovanjski rabi oziroma nastanitvi, ter število prijavljenih oseb na naslovu, na katerega se prijavlja začasno prebivališče. Površinski standardi so določeni v Pravilniku o določitvi površinskih standardov za prijavi prebivališča.

Ob prijavi začasnega prebivališča posameznika, ki ni poslovno sposoben, in posameznika, ki so ga starši dolžni preživljati po njegovi polnoletnosti, se pogoji prijave glede dejanske rabe in uporabne površine ne preverjajo.

Pri prijavi začasnega prebivališča ožjega družinskega člana (polnoletni otrok, vnuk, zakonec ali partner partnerske zveze, zunajzakonski partner ali partner iz nesklenjene partnerske zveze, razvezani zakonec ali partner partnerske zveze, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina, njihovi starši in stari starši) upravna enota ob neizpolnjevanju pogojev prijave glede dejanske rabe in uporabne površine uvede postopek preverjanja resničnosti prijave začasnega prebivališča. 

Obveznost prijave začasnega prebivališča za stanodajalce

Stanodajalec je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, socialnovarstveni zavod, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni dom, vzgojni zavod, zavod za usposabljanje oziroma njihovi dislocirani oddelki, ki v okviru svoje dejavnosti posameznikom nudi nastanitev in je vpisan v Poslovni register Slovenije.

Stanodajalec je dolžan skladno z 9. členom zakona prijaviti začasno prebivališče za vsakega posameznika, ki pri njem začasno prebiva več kot sedem dni. Za krajše začasno prebivanje prijava začasnega prebivališča ni potrebna. Prijava mora biti izvedena najkasneje v roku osmih dni od dneva naselitve.

Prijava začasnega prebivališča se izvede samo za posameznike s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ali stalnim naslovom v tujini. Prijava začasnega prebivališča tujca se izvede, če ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje. Tujca brez urejenega statusa v Republiki Sloveniji se sicer obravnava kot gosta, ki je podvržen obveznosti prijave gosta. 

Če tujec pri stanodajalcu najprej prebiva kot gost, nato pa v času prebivanja pridobi dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje, mu mora stanodajalec prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od dneva vročitve dovoljenja, potrdila ali vizuma. Glede na navedeno je tudi zakonska dolžnost tujca, da stanodajalca obvesti o ureditvi svojega statusa, in sicer v treh dneh od vročitve dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje.

Dolžnost posameznika je tudi, da stanodajalcu zaradi prijave začasnega prebivališča omogoči vpogled v veljaven identifikacijski dokument in mu da podatke o imenu, priimku, državljanstvu ter EMŠO (tujec pa tudi podatek o veljavnosti dovoljenja za stalno prebivanje, dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje).

Čas prijave začasnega prebivališča

Začasno prebivališče se prijavi za čas do dveh let, lahko tudi manj. Če bo posameznik na naslovu prebival več kot dve leti, mora pred prenehanjem stare prijave ponovno prijaviti začasno prebivališče, sicer prijava začasnega prebivališča na naslovu preneha.

Pri prijavi začasnega prebivališča tujca je čas prijave odvisen od časa veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje. Če je ta krajši od dveh let, se temu ustrezno prilagodi trajanje začasne prijave.

Ponovna prijava začasnega prebivališča se lahko opravi za tujca, ki pravočasno vloži prošnjo za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, izdajo ali obnovo potrdila o prijavi prebivanja, in za tujca z veljavnim vizumom za dolgoročno bivanje, ki pravočasno vloži prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje. V tem primeru začasno prebivališče velja do vročitve dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja oziroma do dokončnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila prošnja iz prejšnjega odstavka zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen. Tujec ali stanodajalec mora v osmih dneh od vročitve ponovno prijaviti začasno prebivališče, v nasprotnem primeru prijava začasnega prebivališča velja od dneva nove prijave.

Odjava začasnega prebivališča

K odjavi začasnega prebivališča sta zavezana tako stanodajalec kot posameznik, in sicer najpozneje v osmih dneh po odselitvi. Odjava je mogoča tudi pred odselitvijo, pri čemer je treba navesti datum odselitve.

Elektronska prijava in odjava začasnega prebivališča

Prijava in odjava začasnega prebivališča je mogoča tudi na portalu e-uprava, do katerega uporabnik dostopa in se identificira z uporabo sredstva elektronske identifikacije, skladno s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja.

Prijava, odjava začasnega prebivališča

Prenehanje začasnega prebivališča

Začasno prebivališče posamezniku preneha:

  • z odjavo začasnega prebivališča,
  • s potekom časa prijave začasnega prebivališča,
  • s prijavo novega začasnega prebivališča (ne glede na to, ali jo opravi posameznik ali stanodajalec, saj ima lahko posameznik prijavljeno samo eno začasno prebivališče hkrati),
  • s prijavo začasnega naslova v tujini,
  • s prijavo stalnega prebivališča na naslovu začasnega prebivališča,
  • z dnem dokončnosti odločbe, s katero upravna enota posamezniku v registru stalnega prebivalstva prijavi stalno prebivališče v domu za starejše, ki izvaja storitve institucionalnega varstva (predhodno prijavljeno začasno prebivališče v domu), ali odločbe, s katero prijavi zakonsko prebivališče na naslov občine ali centra za socialno delo, ali odločbe, s katero posamezniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava stalnega prebivališča, ali odločbe, s katero v postopku ugotavljanja začasnega prebivališča v registru stalnega prebivalstva prijavi začasno prebivališče na naslov, kjer posameznik dejansko začasno prebiva,
  • z dnem dokončnosti sklepa o ustavitvi postopka preverjanja resničnosti prijave,
  • z dnem dokončnosti odločbe, s katero se zavrne prijava stalnega ali začasnega prebivališča v postopku preverjanja resničnosti prijave, in z dnem dokončnosti sklepa o ustavitvi postopka iz razloga prijave začasnega prebivališča na drug naslov med postopkom preverjanja resničnosti prijave začasnega prebivališča,
  • z dnem dokončnosti odločbe, s katero se zavrne prijava začasnega prebivališča, ker posameznik v osmih dneh ni predložil ustreznega dokazila o pravici do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja, oziroma v obdobju enega leta niso izpolnjeni pogoji za prijavo začasnega prebivališča (npr. v roku enega leta posameznik ne predloži dokazila o določitvi hišne številke ali številke stanovanja),  
  • s prenehanjem državljanstva Republike Slovenije,
  • s smrtjo. 

Tujcu začasno prebivališče preneha tudi z dnem prenehanja dovoljenja za stalno oziroma začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ter vizuma za dolgoročno bivanje, če ni prenehanje posledica pridobitve državljanstva ali če je eno dovoljenje prenehalo zaradi pridobitve drugega.

Če ima tujec prijavljeno začasno prebivališče iz naslova pravočasne vložitve prošnje za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja, preneha prijava začasnega prebivališča tudi z dnem dokončnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila njegova prošnja zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, ter z dnem vročitve dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja, če ponovno ne prijavi začasnega prebivališča v osmih dni po vročitvi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji.

Neobveznost prijave začasnega prebivališča

Posameznik ni zavezan k prijavi začasnega prebivališča, če:

  • se nastani v bolnišnici ali drugem zdravstvenem zavodu zaradi zdravljenja,
  • se nastani v nastanitvah socialnovarstvenih programov (zatočišču za žrtve nasilja v družini, zatočišču za žrtve trgovine z ljudmi, varni hiši, materinskem domu ali kriznem centru za odrasle žrtve nasilja z otroki),
  • ima veljavno diplomatsko, konzularno ali službeno izkaznico, ki mu jo je izdalo Ministrstvo za zunanje zadeve,
  • se nastani v objektih Ministrstva za notranje zadeve, policije, Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, ki so namenjeni za potrebe opravljanja službe,
  • je pripadnik sil za zaščito, reševanje in pomoč, če sodeluje pri odpravljanju posledic naravnih nesreč,
  • se kot državljan zaradi opravljanja nadomestne civilne službe ali drugega predpisanega usposabljanja za zaščito in reševanje nastani v objektih organizacij, ki izvajajo to službo ali usposabljanje.

Začasni naslov v tujini

Začasni naslov v tujini je naslov, ki ga posameznik navede, ko se začasno naseli v tujini. Naslov v tujini sestavljajo ime in koda države, ime ožjega območja, če v državi obstaja, kraj, ulica in hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata, poštna številka in ime pošte oziroma drugi podatki, ki se v tujini štejejo kot sestavni del naslova. Posameznik s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ima lahko začasen naslov v tujini, ne more pa imeti hkrati stalnega naslova v tujini in začasnega naslova v tujini, kakor tudi ne more imeti hkrati prijavljenega začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in začasnega naslova v tujini.

Prijava začasnega naslova v tujini

Za prijavo in ponovno prijavo ter odjavo začasnega naslova v tujini za državljana Republike Slovenije je pristojna katera koli upravna enota, hkrati pa imajo to pristojnost tudi vsa diplomatska predstavništva ali konzulati Republike Slovenije v tujini. Tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje pa lahko prijavo in ponovno prijavo ter odjavo začasnega naslova v tujini izvede na katerikoli upravni enoti.

Čas prijave začasnega naslova v tujini

Začasni naslov v tujini se lahko prijavi za čas, ki ni daljši od štirih let. V primeru daljšega bivanja na istem začasnem naslovu v tujini mora posameznik ponovno prijaviti začasni naslov v tujini, in sicer pred njegovim prenehanjem. Za vse posameznike, ki so prijavili začasen odhod z območja Republike Slovenije pred 13. 8. 2017 (prijava brez časovne omejitve), jim je prijava prenehala 13. 8. 2020, če začasnega naslova v tujini na istem naslovu niso ponovno prijavili.

Začasni naslov v tujini mora prijaviti državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, če se začasno naseli v tujini. Prijava ni potrebna, če je nastanitev krajša od 90 dni, kljub temu pa posameznik lahko prijavi začasni naslov v tujini.

Prijava začasnega naslova v tujini mora biti izvedena najpozneje v 15 dneh od naselitve. Prav tako mora posameznik pristojnemu organu prijaviti spremembo začasnega naslova v tujini. Zakon omogoča, da lahko posameznik, ki mu je datum začasne odselitve znan, prijavi začasni naslov v tujini pred odselitvijo. 

Prijava začasnega naslova v tujini za otroka

Posamezniku, ki ni poslovno sposoben, prijavita začasni naslov v tujini oba starša, lahko pa tudi samo eden od staršev s soglasjem drugega oziroma drugi zakoniti zastopnik. Ob tem se smiselno uporablja določba zakona, ki ureja primere, ko soglasje ni potrebno. 

Novorojenčku se začasni naslov v tujini ne določa avtomatično, kot to velja za druge naslove, temveč izključno na podlagi prijave.

Dokazila ob prijavi začasnega naslova v tujini

Posameznik, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščena oseba mora ob prijavi začasnega naslova v tujini izkazati svojo identiteto in navesti naslov, na katerega se prijavlja. Pravilnost naslova se ne preverja v Registru prostorskih enot, zato je še toliko pomembneje, da posameznik ob prijavi navede resnične podatke, ki jih potrdi z lastnoročnim podpisom.

Ob prijavi začasnega naslova v tujini ni treba predložiti dokazila o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. V primeru, da se prijavlja otroka, pa je treba predložiti soglasje drugega roditelja, razen če to po zakonu ni potrebno.

Elektronska prijava začasnega naslova v tujini

Prijava začasnega naslova v tujini je mogoča tudi preko portala e-uprava, do katerega uporabnik dostopa in se identificira z uporabo sredstva elektronske identifikacije, skladno s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja.

Prijava začasnega naslova v tujini

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve

Prenehanje začasnega naslova v tujini

Začasni naslov v tujini preneha:

  • z odjavo začasnega naslova v tujini,
  • s potekom štirih let od prijave (če ni nove prijave začasnega naslova v tujini pred prenehanjem),
  • s prijavo spremembe začasnega naslova v tujini,
  • s prijavo začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
  • s prenehanjem stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
  • s prijavo stalnega naslova v tujini,
  • s prenehanjem državljanstva Republike Slovenije,
  • s smrtjo posameznika,
  • z dnem dokončnosti odločbe v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča, s katero se posamezniku odjavi stalno prebivališče in v register stalnega prebivalstva vpiše stalni naslov v tujini, ali z dnem dokončnosti odločbe, s katero posamezniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava stalnega prebivališča, ali z dnem dokončnosti odločbe v postopku ugotavljanja začasnega prebivališča, s katero se posamezniku v register stalnega prebivalstva prijavi začasno prebivališče na naslov, kjer dejansko začasno prebiva.

Tujcu začasni naslov v tujini preneha tudi z dnem prenehanja dovoljenja za stalno prebivanje, razen če pridobi državljanstvo Republike Slovenije.

Odjava začasnega naslova v tujini

K odjavi začasnega naslova v tujini je zavezan posameznik, in sicer v 15 dneh po odselitvi. Odjava začasnega naslova v tujini je mogoča tudi pred odselitvijo, pri čemer je treba navesti datum odselitve. Ob tem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo prijavo.

Naslov za vročanje

Naslov za vročanje je naslov prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča posameznika v Republiki Sloveniji, ki je namenjen vročanju poštnih pošiljk državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravnih in fizičnih oseb, če drug zakon ne določa drugače. Naslov za vročanje je lahko samo na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča na območju Republike Slovenije, ne more pa se določiti na nekem tretjem naslovu ali na naslovu v tujini.

Če ima posameznik stalno in začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, lahko ob prijavi prebivališča določi, kateri od naslovov bo naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, je njegov naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča.

Če ima posameznik samo eno prebivališče, je to avtomatično njegov naslov za vročanje.

Če se posameznik, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno in začasno prebivališče, izseli v tujino in se zanj izvede prijava stalnega naslova v tujini, postane začasno prebivališče v Republiki Sloveniji avtomatično naslov za vročanje.

Izjema je začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih. Ta naslov je vedno naslov za vročanje. Izjema je tudi prijava stalnega ali začasnega (tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje) prebivališča na naslovu zakonskega prebivališča, ki ne more biti naslov za vročanje.

Če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko prebivališče pri rejnikih.

Za določitev naslova za vročanje je pristojna katera koli upravna enota, razen kadar se ta glede na nabor naslovov, ki jih ima posameznik, določi avtomatično. Sprememba naslova za vročanje se lahko izvede tudi preko enotnega državnega portala e-uprava, do katerega uporabnik dostopa in se identificira z uporabo sredstva elektronske identifikacije, skladno s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja.

Potrdila o prebivališčih in gospodinjski skupnosti

Za izdajo potrdil iz registra stalnega prebivalstva so pristojni upravne enote in diplomatska predstavništva ali konzulati Republike Slovenije v tujini.

Iz registra stalnega prebivalstva se izdajajo naslednja potrdila:

  • potrdilo o stalnem prebivališču / stalnem naslovu v tujini,
  • potrdilo o prejšnjih stalnih prebivališčih / stalnih naslovih v tujini,
  • potrdilo o naslovih za vročanje,
  • potrdilo o začasnem prebivališču / začasnem naslovu v tujini,
  • potrdilo o prejšnjih začasnih prebivališčih / začasnih naslovih v tujini,
  • potrdilo iz arhivirane evidence o gospodinjski skupnosti.

Potrdila iz gospodinjske evidence se izdajajo na stanje 31. 12. 2020, saj se je evidenca gospodinjstev z navedenim dnem prenehala voditi.

Izdaja potrdila se lahko zahteva tudi na enotnem državnem portalu e-uprava, z elektronskim podpisom, ki ustreza lastnoročnemu podpisu, skladno z zakonom, ki ureja elektronski podpis in elektronsko poslovanje.

Zamenjava identifikacijskih dokumentov zaradi spremembe naslova stalnega prebivališča

Ker se na identifikacijske dokumente vpisuje podatek o naslovu stalnega prebivališča, je treba ob spremembi naslova:

  • osebno izkaznico predložiti v uničenje organu, pristojnemu za izdajo, najkasneje 30 dni po spremembi naslova,
  • potni list predložiti pristojnemu organu, ki izvede vpis spremembe naslova, če to ni več mogoče oziroma če je državljan to možnost že izkoristil, pa v uničenje najkasneje 30 dni po spremembi naslova.