GOV.SI

V Sloveniji ali tujini imamo lahko stalni ali začasni naslov, odvisno od namena in dobe prebivanja na naslovu bivališča. Stalno prebivališče je naslov, kjer posameznik dejansko in dlje časa prebiva ter je središče posameznikovih življenjskih interesov. Začasno prebivališče je naslov, kje posameznik prebiva zaradi opravljanja dela, šolanja ali drugih razlogov, tam ne namerava stalno prebivati. Na naslov stalnega prebivališča je vezano gospodinjstvo.

Prebivališče

Državljan moraj imeti prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, kjer stalno prebiva, to je na naslovu, ki predstavlja središče njegovih življenjskih interesov. Na ta naslov je vezano tudi gospodinjstvo. Vzporedno ima lahko državljan prijavljeno tudi začasno prebivališče, če na drugem naslovu prebiva zaradi dela, šolanja, prestajanja kazni ali drugih razlogov. Na območju Republike Slovenije državljan prijavi stalno oziroma začasno prebivališče, če prebiva v tujini pa mora tam prijaviti stalni oziroma začasni naslov.

Stalno prebivališče

Stalno prebivališče je naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik stalno prebiva, naslov pa v trenutku prebivanja predstavlja središče posameznikovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave. Naslov na območju Republike Slovenije sestavljajo občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata.

Prijava stalnega prebivališča

Za prijavo stalnega prebivališča je pristojna katera koli upravna enota.

Stalno prebivališče morata prijaviti državljan in tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje, in sicer v 8 dneh od dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebivata in ki je določen v Registru prostorskih enot. 

Če tujec na naslovu v Republiki Sloveniji že prebiva, pa kasneje pridobi tudi dovoljenje za stalno prebivanje, mora prijaviti stalno prebivališče na tem naslovu v 8 dneh od vročitve dovoljenja za stalno prebivanje.

Prijava stalnega prebivališča otroka

Posamezniku, ki ni poslovno sposoben, prijavita stalno prebivališče na naslov, kjer stalno prebiva, oba starša, lahko pa tudi samo eden od staršev s soglasjem drugega, oziroma drug zakoniti zastopnik.

Soglasje drugega starša ni potrebno: 

  • če otroka prijavlja na naslov v Republiki Sloveniji, ki je enak naslovu obeh staršev,
  • če se prijava izvaja za otroka tujca,
  • če otroku prijavlja stalno prebivališče tisti od staršev, kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo,
  • če je otrokovo stalno prebivališče določeno s sporazumom o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ali odločbo pristojnega sodišča,
  • če prebivališče drugega starša ni znano,
  • če je drugemu staršu odvzeta poslovna sposobnost ali roditeljska pravica,
  • če je drug starš zadržan izvrševati roditeljsko pravico.

Prijava novorojenčka ni potrebna, saj zakon določa, kaj se šteje kot stalno prebivališče novorojenčka. Če je otrok rojen v Republiki Sloveniji, je njegovo stalno prebivališče enako stalnemu prebivališču matere, če mati v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, pa stalnemu prebivališču očeta. Novorojenčku tujcu se stalno prebivališče prijavi šele po vročitvi dovoljenja za stalno prebivanje, prijava pa mu velja od datuma rojstva. Če otrok stalno ne prebiva na naslovu, ki se mu določi avtomatično, oziroma morata starša otroka prijaviti na naslov dejanskega stalnega prebivališča, vendar takšna prijava velja od datuma nove določitve stalnega prebivališča in ne od rojstva. 

Dokazila ob prijavi stalnega prebivališča

Posameznik (njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščena oseba) mora ob prijavi stalnega prebivališča izkazati svojo identiteto in navesti naslov, na katerem se prijavlja. Ob tem mora navesti resnične podatke, ki jih potrdi z lastnoročnim podpisom.

Ob prijavi stalnega prebivališča je treba predložiti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, šteje:

  • izjava o njegovem lastništvu oziroma solastništvu,
  • najemna ali podnajemna pogodba,
  • soglasje lastnika, če je lastnikov več, zadostuje soglasje enega solastnika,
  • soglasje stanodajalca.

Izjemoma predložitev dokazila o pravici do prebivanju na naslovu ni potrebna in se ne zahteva, če se na naslov staršev ali drugega zakonitega zastopnika prijavlja posameznika, ki ni poslovno sposoben.

Če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljeno tudi začasno prebivališče, mora ob prijavi stalnega prebivališča izbrati tudi naslov za vročanje.

Elektronska prijava

Prijava stalnega prebivališča je mogoča tudi preko portala e-uprava, z elektronskim podpisom, ki ustreza lastnoročnemu podpisu, skladno z zakonom, ki ureja elektronski podpis in elektronsko poslovanje.

Prijava stalnega prebivališča

Naziv Institucija
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve

Prenehanje stalnega prebivališča

Stalno prebivališče preneha:

  • s prijavo novega stalnega prebivališča,
  • s prijavo stalnega naslova v tujini,
  • s smrtjo posameznika,
  • na podlagi odločitve upravne enote v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, če se posamezniku na podlagi dokončne odločbe prijavi novo stalno prebivališče, vpiše stalni naslov v tujini, prijavi zakonsko prebivališče ali če mu z dokončno odločbo v tem postopku prijava stalnega prebivališča preneha.

Državljanu stalno prebivališče preneha tudi 3 mesece po prenehanju državljanstva Republike Slovenije, razen v primeru, če bi v tem času naprej prebival na naslovu kot tujec z urejenim dovoljenjem za stalno prebivanje.

Tujcu stalno prebivališče preneha tudi 3 mesece po prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje, razen v primeru, če mu preneha zaradi pridobitve državljanstva Republike Slovenije oziroma če tujec pridobi novo dovoljenje za stalno prebivanje.

Stalni naslov v tujini

Stalni naslov v tujini je naslov, ki ga posameznik navede, ko se stalno naseli v tujini ali spremeni naslov v tujini. Naslov v tujini sestavljajo ime in koda države, ime ožjega območja, če v državi obstaja, kraj, ulica in hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata, poštna številka in ime pošte oziroma drugi podatki, ki se v tujini štejejo kot sestavni del naslova.

Prijava stalnega naslova v tujini

Za prijavo in spremembo stalnega naslova v tujini je pristojna katera koli upravna enota, hkrati pa imajo to pristojnost tudi vsa diplomatska predstavništva ali konzulati Republike Slovenije v tujini.

Stalni naslov v tujini mora prijaviti posameznik (državljan ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje) s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se stalno odseli v tujino. Prijava mora biti izvedena najpozneje v 15 dneh od naselitve. V primeru, ko je datum odselitve znan že prej, se lahko prijava izvede tudi pred odselitvijo.

Posameznik mora prijaviti tudi vsako spremembo stalnega naslova v tujini in sicer v roku 15 dni od spremembe. Kot sprememba se šteje dejanska selitev v tujini, kakor tudi sprememba, ki je posledica tehničnega dogodka, kot je denimo uvedba uličnega sistema, sprememba imena ulice.

K prijavi stalnega naslova v tujini so zavezani tudi državljani in tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki so že v tujini, pa še nimajo prijavljenega stalnega naslova v tujini.

Prijava stalnega naslova v tujini za otroka

Za prijavo stalnega naslova v tujini za otroka oziroma poslovno nesposobno osebo velja enako, kot za prijavo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Med razlogi ob katerih soglasje drugega starša ni potrebno, je tudi situacija, ko se otroka prijavlja na naslov v tujini, ki je enak naslovu obeh staršev.

Novorojenčku se določi stalni naslov v tujini, če nobeden od staršev nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Stalni naslov v tujini se mu določi po naslovu matere v tujini, če ga nima, pa po stalnem naslovu očeta v tujini. Če je novorojenček, državljan Republike Slovenije, rojen v tujini, se mu naslov lahko določi šele po vpisu rojstva v matični register. Novorojenčku tujcu, ki je rojen v Republiki Sloveniji, se stalni naslov v tujini (če kljub dovoljenju za prebivanje noben od staršev nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji) prijavi šele po vročitvi dovoljenja za stalno prebivanje, prijava pa mu velja od datuma rojstva.

Če otrok prebiva na drugem naslovu, kot mu je določen po uradni dolžnosti, morata starša otroka prijaviti na naslov dejanskega prebivališča, vendar takšna prijava velja od datuma nove prijave prebivališča in ne od datuma rojstva. 

Dokazila ob prijavi stalnega naslova v tujini

Posameznik (njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščena oseba) mora ob prijavi stalnega naslova v tujini izkazati svojo identiteto in navesti naslov, na katerem se prijavlja. Pravilnost naslova se ne preverja v Registru prostorskih enot, zato je še toliko bolj pomembno, da ob prijavi navede resnične podatke tako o sami prijavi, kot o naslovu, ki jih potrdi z lastnoročnim podpisom.

Ob prijavi stalnega naslova v tujini ni potrebno predložiti dokazil o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. V primeru, da se prijava izvaja za otroka, pa je potrebno predložiti soglasje drugega roditelja, razen če to po zakonu ni potrebno.

Če ima posameznik hkrati s stalnim naslovom v tujini, v Republiki Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče, je prijavljeno začasno prebivališče avtomatično tudi naslov za vročanje.

Elektronska prijava stalnega naslova v tujini

Prijava stalnega naslova v tujini je mogoča tudi preko portala e-uprava, z elektronskim podpisom, ki ustreza lastnoročnemu podpisu, skladno z zakonom, ki ureja elektronski podpis in elektronsko poslovanje.

Prijava stalnega naslova v tujini

Naziv Institucija
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve

Prenehanje stalnega naslova v tujini

Stalni naslov v tujini preneha:

  • s prijavo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
  • s spremembo stalnega naslova v tujini,
  • s smrtjo posameznika,m
  • na podlagi odločitve upravne enote v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, če se posamezniku na podlagi dokončne odločbe prijavi novo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije ali če mu v tem postopku prijavi zakonsko prebivališče.

Državljanu stalni naslov v tujini preneha tudi 3 mesece po prenehanju državljanstva Republike Slovenije, razen v primeru, če bi v tem času naprej prebival na naslovu kot tujec z urejenim dovoljenjem za stalno prebivanje.

Tujcu stalni naslov v tujini preneha tudi 3 mesece po prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje, razen v primeru, če mu preneha zaradi pridobitve državljanstva Republike Slovenije oziroma če tujec pridobi novo dovoljenje za stalno prebivanje.

Začasno prebivališče

Začasno prebivališče je naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik začasno prebiva zaradi dela, šolanja, prestajanja kazni ali drugih razlogov. Naslov na območju Republike Slovenije sestavljajo občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata. Začasno prebivališče ima lahko le državljan, ki ima prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v tujini.

Prijava začasnega prebivališča

Za prijavo začasnega prebivališča je pristojna katera koli upravna enota. Posameznik (državljana Republike Slovenije ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča) mora prijaviti začasno prebivališče sam, če na naslovu (vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju) namerava prebivati več kot 90 dni. Če je nameravano prebivanje krajše, prijava začasnega prebivališča ni potrebna, kljub temu pa se jo lahko izvede.

Prijavo je potrebno izvesti v roku 8 dni od dneva naselitve, tujec, ki na naslovu že prebiva (npr. prijava na policiji), pa pridobi dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje šele kasneje, pa v roku 8 dni po vročitvi.

Prijava začasnega prebivališča otroka

Za prijavo začasnega prebivališča za otroka oz. poslovno nesposobno osebo velja enako, kot za prijavo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.

Zakon pa izrecno določa obveznost rejniku. Ta mora prijaviti začasno prebivališče otroku, ki pri njem začasno prebiva in sicer v 8 dneh od dneva začasne namestitve (če na tem naslovu ni prijava stalnega ali začasnega prebivališča otroka že izvedena).

Če je v Republiki Sloveniji rojen novorojenček tujec, pa mati in oče nimata dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali stalnega naslova v tujini, temveč imata urejeno zgolj dovoljenje za začasno prebivanje, ali potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje, se tudi novorojenčku, po vročitvi ustreznega dovoljenja za začasno prebivanje, prijavi začasno prebivališče, ki velja od datuma rojstva. Naslov je enak začasnemu prebivališču matere, kadar pa mati nima začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasnemu prebivališču očeta.

Dokazila ob prijavi začasnega prebivališča

Postopek prijave začasnega prebivališča je smiselno enak kot postopek prijave stalnega prebivališča. Prav tako je potrebno izkazati pravico do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja, razen v primeru, če se posameznika, ki ni poslovno sposoben, prijavlja na naslov rejnika, staršev ali drugega zakonitega zastopnika ali če posameznika prijavlja stanodajalec.

Rejnik mora ob prijavi začasnega prebivališča predložiti rejniško pogodbo.

Ob prijavi začasnega prebivališča posameznik izbere tudi naslov za vročanje (razen posameznik, ki ima prijavljeno samo začasno prebivališče v Republiki Sloveniji).

Obveznost prijave začasnega prebivališča za stanodajalce

Stanodajalec je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, socialnovarstveni zavod, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni dom, vzgojni zavod, zavod za usposabljanje oziroma njihovi dislocirani oddelki, ki v okviru svoje dejavnosti posameznikom nudi nastanitev in je vpisan v Poslovni register Slovenije.

Stanodajalec je dolžan skladno z 9. členom zakona, prijaviti začasno prebivališče za vsakega posameznika, ki pri njem začasno prebiva več kot 7 dni. Za krajše začasno prebivanje, prijava začasnega prebivališča ni potrebna. Prijava mora bite izvedena najkasneje v roku 8 dni od dneva naselitve.

Prijava začasnega prebivališča se izvede samo za posameznike s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ali stalnim naslovom v tujini. Prijava začasnega prebivališča tujca se lahko izvede tudi, če ima ta veljavno samo dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje. Tujca brez urejenega statusa v Republiki Sloveniji se sicer obravnava kot gosta, ki je podvržen obveznosti prijave gosta. 

Če tujec pri stanodajalcu najprej prebiva kot gost, nato pa v času prebivanja pridobi dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje, mu mora stanodajalec prijaviti začasno prebivališče v 8 dneh od dneva vročitve dovoljenja, potrdila ali vizuma. Glede na navedeno je tudi zakonska dolžnost tujca, da stanodajalca obvesti o ureditvi svojega statusa in sicer v roku 3 dni od vročitve dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje.

Dolžnost posameznika je tudi, da stanodajalcu zaradi prijave začasnega prebivališča, omogoči vpogled v veljaven identifikacijski dokument in mu da podatke o imenu, priimku, državljanstvu in EMŠO (tujec pa tudi podatek o veljavnosti dovoljenja za stalno prebivanje, dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje).

Čas prijave začasnega prebivališča

Začasno prebivališče se prijavi za čas do dveh let, lahko tudi manj. Če bo posameznik na naslovu prebival več kot dve leti, mora ponovno prijaviti začasno prebivališče pred prenehanjem stare prijave, sicer je začasno prebivališče na naslovu prekinjeno (preneha).

Pri prijavi začasnega prebivališča tujca je čas prijave odvisen od časa veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje. Če je ta krajši od dveh let, se temu ustrezno prilagodi tudi trajanje začasne prijave.

Ponovna prijava začasnega prebivališča se lahko izvede za tujca, ki pravočasno vloži prošnjo za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja, in tujcu z veljavnim vizumom za dolgoročno bivanje, ki pravočasno vloži prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje. V tem primeru začasno prebivališče velja do vročitve dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja oziroma do dokončnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila prošnja iz prejšnjega odstavka zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen. Po tem mora tujec ali stanodajalec v roku 8 dni od vročitve ponovno prijaviti začasno prebivališče. Če ga prijavi v tem roku, prijava velja od vročitve dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja.

Odjava začasnega prebivališča

K odjavi začasnega prebivališča sta zavezana tako stanodajalec, kot posameznik in sicer najpozneje v 8 dneh po odselitvi. Odjava je mogoča tudi pred odselitvijo, pri čemer je potrebno navesti datum odselitve.

Elektronska prijava in odjava začasnega prebivališča

Prijava in odjava začasnega prebivališča je mogoča tudi preko portala e-uprava, z elektronskim podpisom, ki ustreza lastnoročnemu podpisu, skladno z zakonom, ki ureja elektronski podpis in elektronsko poslovanje.

Prijava, odjava začasnega prebivališča

Prenehanje začasnega prebivališča

Začasno prebivališče posamezniku preneha:

  • z odjavo,
  • s potekom časa prijave,
  • s prijavo novega začasnega prebivališča (ne glede na to, ali jo izvede posameznik ali stanodajalec, saj se izhaja iz tega, da ima lahko posameznik prijavljeno samo eno začasno prebivališče hkrati),
  • s prijavo začasnega naslova v tujini,
  • s prijavo stalnega prebivališča na naslovu začasnega prebivališča,
  • z dnem dokončnosti odločbe, s katero upravna enota posamezniku v registru stalnega prebivalstva prijavi zakonsko prebivališče, ali odločbe, s katero posamezniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava stalnega prebivališča ali odločbe, s katero v postopku ugotavljanja začasnega prebivališča v registru stalnega prebivalstva prijavi začasno prebivališče na naslov, kjer posameznik dejansko začasno prebiva ali z odločbo, s katero v postopku preverjanja začasnega prebivališča posamezniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava začasnega prebivališča,
  • z dnem dokončnosti sklepa o ustavitvi postopka preverjanja resničnosti prijave,
  • z dnem dokončnosti odločbe, s katero se zavrne prijava stalnega prebivališča v postopku preverjanja resničnosti prijave,
  • s prenehanjem državljanstva Republike Slovenije,
  • s smrtjo. 

Tujcu začasno prebivališče preneha tudi z dnem prenehanja dovoljenja za stalno oziroma začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ter vizuma za dolgoročno bivanje, če ni prenehanje posledica pridobitve državljanstva ali če je eno dovoljenje prenehalo zaradi pridobitve drugega.

Če ima tujec prijavljeno začasno prebivališče iz naslova pravočasne vložitve prošnje za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja, preneha prijava začasnega prebivališča tudi z dnem dokončnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila njegova prošnja zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, ter z dnem vročitve dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja, če ponovno ne prijavi začasnega prebivališča v roku 8 dni po vročitvi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji.

Neobveznost prijave začasnega prebivališča

Posameznik ni zavezan k prijavi začasnega prebivališča, če:

  • se nastani v bolnišnici ali drugem zdravstvenem zavodu zaradi zdravljenja,
  • se nastani v nastanitvah socialnovarstvenih programov (zatočišču za žrtve nasilja v družini, zatočišču za žrtve trgovine z ljudmi, varni hiši, materinskem domu ali kriznem centru za odrasle žrtve nasilja z otroki),
  • ima veljavno diplomatsko, konzularno ali službeno izkaznico, ki jo je tujcu izdalo Ministrstvo za zunanje zadeve,
  • se nastani v objektih Ministrstva za notranje zadeve, policije, Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, ki so namenjeni za potrebe opravljanja službe,
  • je pripadnik sil za zaščito, reševanje in pomoč, če sodeluje pri odpravljanju posledic naravnih nesreč,
  • se kot državljan zaradi opravljanja nadomestne civilne službe ali drugega predpisanega usposabljanja za zaščito in reševanje nastani v objektih organizacij, ki izvajajo to službo ali usposabljanje.

Začasni naslov v tujini

Začasni naslov v tujini je naslov, ki ga posameznik navede, ko se začasno naseli v tujini. Naslov v tujini sestavljajo ime in koda države, ime ožjega območja, če v državi obstaja, kraj, ulica in hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata, poštna številka in ime pošte oziroma drugi podatki, ki se v tujini štejejo kot sestavni del naslova. Posameznik s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ima lahko začasen naslov v tujini, ne more pa imeti hkrati stalnega naslova v tujini in začasnega naslova v tujini, kakor tudi ne more imeti hkrati prijavljenega začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in začasnega naslova v tujini.

Prijava in odjava začasnega naslova v tujini

Za prijavo in odjavo začasnega naslova v tujini je pristojna katera koli upravna enota, hkrati pa imajo to pristojnost tudi vsa diplomatska predstavništva ali konzulati Republike Slovenije.

Začasni naslov v tujini se lahko prijavi za čas do štiri leta. V primeru daljšega bivanja na istem začasnem naslovu v tujini mora posameznik ponovno prijaviti začasni naslov v tujini in sicer pred njegovim prenehanjem. Za vse posameznike, ki so prijavili začasen odhod iz območja Republike Slovenije pred 13. 8. 2017 (prijava brez časovne omejitve), bo prijava prenehala 13. 8. 2020.

Začasni naslov mora prijaviti državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, če se začasno naseli v tujini. Prijava ni potrebna, če je nastanitev krajša od 90 dni, kljub temu pa posameznik lahko prijavi začasni naslov.

Prijava mora biti izvedena najpozneje v 15 dneh od naselitve. Prav tako mora posameznik pristojnemu organu prijaviti spremembo začasnega naslova v tujini. Zakon omogoča, da lahko posameznik, ki mu je datum začasne odselitve znan, prijavi začasni naslov pred odselitvijo. 

Prijava začasnega naslova v tujini za otroka

Posamezniku, ki ni poslovno sposoben, prijavita začasni naslov v tujini oba starša, lahko pa tudi samo eden od staršev s soglasjem drugega, oziroma drugi zakoniti zastopnik. Ob tem se smiselno uporablja določba zakona, ki ureja primere, ko soglasje ni potrebno. 

Novorojenčku se začasni naslov v tujini ne določa avtomatično, kot to velja za druge naslove, temveč izključno na podlagi prijave.

Dokazila ob prijavi začasnega naslova v tujini

Posameznik (njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščena oseba) mora ob prijavi začasnega naslova v tujini izkazati svojo identiteto in navesti naslov, na katerem se prijavlja. Pravilnost naslova se ne preverja v Registru prostorskih enot, zato je še toliko bolj pomembno, da ob prijavi navede resnične podatke, ki jih potrdi z lastnoročnim podpisom.

Ob prijavi začasnega naslova v tujini ni potrebno predložiti dokazila o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. V primeru, da se prijava izvaja za otroka, pa je potrebno predložiti soglasje drugega roditelja, razen če to po zakonu ni potrebno.

Elektronska prijava začasnega naslova v tujini

Prijava začasnega naslova v tujini je mogoča tudi preko portala e-uprava, z elektronskim podpisom, ki ustreza lastnoročnemu podpisu, skladno z zakonom, ki ureja elektronski podpis in elektronsko poslovanje.

Prijava začasnega naslova v tujini

Prenehanje začasnega naslova v tujini

Začasni naslov v tujini preneha:

  • z odjavo začasnega naslova v tujini,
  • s potekom štirih let od prijave (če ne bo nove prijave pred prenehanjem),
  • s prijavo spremembe začasnega naslova v tujini,
  • s prijavo začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
  • s prenehanjem stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
  • s prijavo stalnega naslova v tujini,
  • s prenehanjem državljanstva Republiki Sloveniji,
  • s smrtjo posameznika,
  • z dnem dokončnosti odločbe v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča, s katero se posamezniku odjavi stalno prebivališče in v register stalnega prebivalstva vpiše stalni naslov v tujini ali odločbe, s katero posamezniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava stalnega prebivališča ali odločbe v postopku ugotavljanja začasnega prebivališča, s katero se posamezniku v register stalnega prebivalstva prijavi začasno prebivališče.

Tujcu začasni naslov v tujini preneha tudi z dnem prenehanja dovoljenja za stalno prebivanje, razen če pridobi državljanstvo Republike Slovenije.

Odjava začasnega naslova v tujini

K odjavi začasnega naslova je zavezan posameznik, in sicer v 15 dneh po odselitvi. Odjava začasnega naslova je mogoča tudi pred odselitvijo, pri čemer je treba navesti datum odselitve. Ob tem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo prijavo.

Naslov za vročanje

Naslov za vročanje je naslov prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča posameznika v Republiki Sloveniji, ki je namenjen vročanju poštnih pošiljk državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravnih in fizičnih oseb, če drug zakon ne določa drugače. Naslov za vročanje je lahko samo na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča na območju Republike Slovenije, ne more pa se določiti na nekem tretjem naslovu ali na naslovu v tujini.

Če ima posameznik stalno in začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, lahko ob prijavi sam določi, kateri od naslovov bo naslov za vročanje. Če se ne opredeli, je njegov naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča.

Če ima posameznik samo eno prebivališče, je to avtomatično njegov naslov za vročanje.

Če se posameznik, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno in začasno prebivališče, izseli v tujino in se zanj izvede prijava stalnega naslova v tujini, postane začasno prebivališče v Republiki Sloveniji avtomatično naslov za vročanje.

Izjema je začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih. Ta naslov je vedno naslov za vročanje. Izjema je tudi stalno prebivališče v statusu zakonskega prebivališča, ki ne more biti naslov za vročanje.

Za otroke, ki so začasno prijavljeni pri rejnikih velja, da je njihov naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča. Kljub temu se lahko, če se otrokova starša oziroma drugi zakoniti zastopnik s tem strinja, določi kot naslov za vročanje naslov začasnega prebivališča. Sprememba se izvede na podlagi prijave.

Za določitev naslova za vročanje je pristojna katera koli upravna enota, razen v primerih, ko se ta glede na nabor naslovov, ki jih ima posameznik, določi avtomatično. Sprememba naslova za vročanje se lahko izvede tudi preko enotnega državnega portala e-uprava, z elektronskim podpisom, ki ustreza lastnoročnemu podpisu, skladno z zakonom, ki ureja elektronski podpis in elektronsko poslovanje.

Potrdila o prebivališčih in gospodinjski skupnosti

Za izdajo potrdil iz registra stalnega prebivalstva so pristojne upravne enote in diplomatska predstavništva ali konzulati Republike Slovenije v tujini.

Iz registra stalnega prebivalstva se izdajajo naslednja potrdila:

  • Potrdilo o stalnem prebivališču / stalnem naslovu v tujini,
  • Potrdilo o prejšnjih stalnih prebivališčih / stalnih naslovih v tujini,
  • Potrdilo o naslovih za vročanje,
  • Potrdilo o začasnem prebivališču / začasnem naslovu v tujini,
  • Potrdilo o prejšnjih začasnih prebivališčih / začasnih naslovih v tujini,
  • Potrdilo iz gospodinjske evidence z osebnimi podatki vseh članov,
  • Potrdilo iz gospodinjske evidence o številu članov.

Izdaja potrdila se lahko zahteva tudi preko enotnega državnega portala e-uprava, z elektronskim podpisom, ki ustreza lastnoročnemu podpisu, skladno z zakonom, ki ureja elektronski podpis in elektronsko poslovanje.

Zamenjava identifikacijskih dokumentov zaradi spremembe naslova stalnega prebivališča

Ker se na identifikacijske dokumente vpisuje podatek o naslovu stalnega prebivališča, je potrebno v primeru spremembe naslova:

Osebno izkaznico predložiti v uničenje organu, pristojnemu za izdajo, v roku najkasneje 30 dni po spremembi naslova.

Potni list predložiti pristojnemu organu, ki izvede vpis spremembe naslova, če to ni več mogoče (če je državljan to možnost že predhodno izkoristil), pa v uničenje v roku najkasneje 30 dni po spremembi naslova.