Inšpektorat vodi tudi prekrškovni postopek v primerih kršitev s področij, na katerih opravlja inšpekcijski nadzor, drugih področij upravnih notranjih zadev ali ko je določeno, da naloge prekrškovnega organa opravlja ministrstvo za notranje zadeve, pa za to ni pristojna policija.

Inšpektorji pri inšpekcijskih nadzorih preverjajo izvajanje materialnih predpisov. Kadar pri svojem delu ugotovijo sistemska odstopanja, neskladja, nepravilnosti in druge pomanjkljivosti, organ poda pobude in oblikuje predloge za dopolnitev in spremembo ustreznih predpisov. Inšpektorat pri opravljanju svoje dejavnosti sodeluje z drugimi državnimi organi. Pri izvajanju inšpekcijskega nadzorstva se neposredno povezuje predvsem z drugimi inšpekcijskimi organi in s policijo. Inšpektorji lahko svoja pooblastila izvršujejo na območju celotne države.

Inšpektorji so dolžni obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v okoliščinah, za katere so pristojni in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. Inšpektor pa mora obravnavati tudi anonimne prijave.

Če inšpektor v postopku ugotovi, da je prijava lažna, postopek ustavi. Šteje se, da je prijava lažna, če jo vlagatelj vloži, čeprav ve, da zavezanec ni kršil zakona ali drugega predpisa. V postopku inšpektorja ima položaj stranke v postopku zavezanec. Vlagateljica oziroma vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.

Inšpektorji lahko izpeljejo redni nadzor, izredni nadzor, ki je lahko sprožen na podlagi pobude ali ponovni nadzor, ki se opravi po preteku roka, določenega za odpravo kršitev.