Na podlagi povabila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je 12 razvojnih regij posredovalo ključne regijske in med-regijske projekte ter predloge sektorskih projektov. Za področje trajnostne mobilnosti je v DRR vključenih 66 predlogov projektov, katerih ocenjena vrednost  znaša 238,5 milijonov evrov, od tega 109,8 milijonov evrov EU sofinanciranja (23 milijonov evrov razpoložljivih in 86,8 milijonov evrov preseženih pravic porabe).

Mehanizem celostne teritorialne naložbe (CTN) je namenjen uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Kohezijskega sklada. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) deluje v vlogi posredniškega organa za izbor operacij CTN.

Znanost je gonilo napredka, tako za posameznika kot za družbo. Krepitev pomena in vloge znanosti kot ključne podstati družbe je zato eden izmed najpomembnejših razvojnih izzivov Slovenije. Z namenom promocije in popularizacije znanosti v Republiki Sloveniji ter s ciljema spodbuditi zanimanje za znanost ter povečati vlogo znanja v družbenem in gospodarskem okolju želimo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport vzpostaviti (zgraditi) primerno infrastrukturo, t. i. “Center znanosti”. "Center znanosti" bo stičišče znanosti, gospodarstva, izobraževanja in kulture. Prostor eksperimentov, učenja, ustvarjanja in povezovanja. Inteligenten, inovativen, interdisciplinaren, interaktiven organizem idej in rešitev.

Glavni namen projekta Očka v akciji je uspešna implementacija Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev s poudarkom na ozaveščanju (bodočih) staršev, delodajalcev, strokovne in laične javnosti o pomenu aktivnega vključevanja moških v očetovstvo in enakomernejše porazdelitve starševske skrbi za otroka od rojstva dalje, saj enako vključevanje očetov v družinsko življenje in skrb za otroke prinaša koristi vsem: moškim, otrokom, ženskam, delodajalcem in celotni družbi.

Projekt »Harmonizacija in povezovanje za oceno onesnaženja v Jadranskem in Jonskem morju« (HarmoNIA) se izvaja v okviru Interreg Programa transnacionalnega sodelovanja ADRION (Jadransko – Jonska pobuda) za obdobje 2014-2020. Namen projekta HarmoNIA je zagotovitev dostopnosti do razdrobljenih podatkov o onesnaženosti morja na območju jadransko-jonske regije in vzpostavitev mednarodnega upravljanja, kar je podlaga za reševanje ranljivosti morskega okolja in varovanja ekosistemskih storitev.

V projektu »Učinki ukrepov Dežel Padske nižine na kakovost zraka« (LIFE-IP PREPAIR) želimo z usklajenimi ukrepi za zagotavljanje kakovosti zraka spodbuditi tako proizvodnjo in porabo, ki lahko dejansko vplivata na zmanjšanje ravni onesnaževal v zraku in zvišata kakovost življenja.

Projekt Sinica bo s posodobljenim in nadgrajenim sistemom za spremljanje onesnaženosti zraka prispeval k hitrejšemu doseganju ustrezne kakovosti zraka in k zmanjšanju škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje. Enostavno bomo pridobili podatke o tem kdo, koliko in s čim onesnažuje zrak. Natančni podatki bodo podlaga za učinkovito ukrepanje državnih in lokalnih odločevalcev na področju izboljšanja kakovosti zraka. Meritve bodo omogočale preverbo ustreznosti teh ukrepov.

V projektu Eco-AlpsWater želimo ugotoviti, kako bi lahko spremljali prisotnost vodnih organizmov in ekološko stanje voda z novodobnimi genetskimi pristopi analize okoljske DNA, za katere se predvideva, da bodo v prihodnosti lahko nadgradili ali celo nadomestili zamudne in manj natančne tradicionalne metode vrednotenja ekološkega stanja voda.

Namen projekta je razvijati območje med Slovenijo in Italijo na področju upravljanja zelene infrastrukture. Okrepiti želimo celostno upravljanje ekosistemov in izvajanje ukrepov, ki omogočajo trajnostni razvoj. Povečal bo ozaveščenost deležnikov, ciljnih skupin in lokalnih skupnosti o upravljanju zelene infrastrukture.

S projektom »Tveganje za sušo v podonavski regiji« želimo izboljšati spremljanje razvoja suše ter pripraviti strategijo obvladovanja suše. Pripomogli bomo k pripravljenosti na sušne dogodke in k učinkovitejšemu odzivu nanje ter k zmanjšanju škod zaradi suše v Sloveniji in regiji Podonavja.

S projektom "Javna opozorila - zmanjšanje tveganj zaradi padavin in snežne odeje" (CROSSRISK) želimo zagotoviti večjo varnost ljudi in izboljšati zaščito infrastrukture pred tveganji, ki jih na območju Slovenije in Avstrije povzročajo padavine in snežna odeja.

Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo, pri čemer so učinki potresa lahko zelo veliki zaradi razmeroma plitvih žarišč potresa, precej visoke ranljivosti zaradi potresno neodpornih stavb in visoke stopnje ogroženosti, ki izhaja iz razmerja med mogočimi posledicami potresa in zmožnostjo države za odziv. Pas večje potresne nevarnosti z intenziteto VIII po Evropski potresni lestvici (EMS) poteka od severozahoda proti osrednjemu delu Slovenije in jugu ter jugovzhodu države. V tem območju, ki pokriva več kot polovico ozemlja in vključuje okrog 53 - odstotkov prebivalstva Slovenije, bi potres imel lahko velike posledice, zato je potrebna krepitev ukrepov preventive, pripravljenosti in odziva v primeru potresa.

S projektom “Izgradnja sistema za opazovanje suše v alpskem prostoru” (ADO) želimo poenotiti način spremljanja suše v celotnem alpskem prostoru, nadgraditi že obstoječe sisteme in pripraviti uporabno orodje za spremljanje suše za vse, ki jih suša zadeva – od kmetovalcev do upravljalcev. Tako bomo prispevali k boljši pripravljenosti na sušo in k blaženju posledic vedno pogostejših sušnih dogodkov.

Evropska komisija je 8. septembra 2020 z izvedbenim sklepom obrila evropska sredstva v višini 80 milijonov evrov za sofinanciranje projekta gradnje 2. tira Divača-Koper, in sicer za gradnjo tunela T8 ter viaduktov V1 in V2.

Alpine Research and INnovation Capacity Governance/ Upravljanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti alpske regije

Cilj projekta A-RING je povečati stopnjo uporabe večstopenjskega in nadnacionalnega upravljanja v alpskem območju na osnovi pravega nabora politik, sprejetih v skladu z vizijo javnih organov, njihov sinergični in/ali komplementarni pristop k strategijam pametne specializacije (S3) in vzpostaviti boljše okolje za sodelovanje, vključno z akademskim in poslovnim sektorjem.