C-Roads Slovenija je pilotni projekt uvajanja kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) za prenos informacij v realnem času.

Namen projekta je izboljšanje prometnih in transportnih razmer preko implementacije mednarodno usklajenih ITS na koridorskem cestnem omrežju.

Namen vzpostavitve NCUP je zagotavljanje celovitega upravljanja prometa na trajnostni način z zagotavljanjem prometnih informacij v realnem času.

Za pripravo ekonomske in tehnične dokumentacije projektov celovite energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja, je Ministrstvo za infrastrukturo pri Evropski investicijski banki (EIB) pridobilo nepovratna EU sredstva iz sklada ELENA za izvajanje projekta GOVernment Deep Energy Renovation (kratica: GovDER) in sicer za tehnično pomoč ELENA (TP ELENA).

Mednarodni projekt DeCAS (Demonstration of coordinated ancillary services covering different voltage levels and the integration in future markets) se ukvarja z analizo sistemskih storitev, kot je aktiven odjem, nadzor posameznih enot glede napetosti in jalove energije.

Namen projekta CA EED II »Usklajena dejanja na področju direktive o energetski učinkovitosti« je izboljšanje sodelovanja in prenos dobrih praks držav članic EU pri izvajanju nacionalnih Akcijskih načrtov za učinkovito rabo energije, prenosu Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti v nacionalno zakonodajo ter pri sprejemanju predloga nove direktive o energetski učinkovitosti, ki jo Evropska komisija predstavila konec leta 2016.

Namen EU projekta CA-RES III »Usklajena dejanja na področju direktive o obnovljivih virih – CA RES III« je izmenjava dobrih praks držav članic EU pri izvajanju nacionalnih Akcijskih načrtov za obnovljive vire in implementaciji ukrepov Direktive 2009/28/ES o spodbujanju rabe obnovljivih virih energije v nacionalno zakonodajo.

Gre za nadaljevanje predhodnih projektov, ki jih je sofinancirala EU (CROCODILE in CROCODILE 2), v katerih so države članice sodelovale pri izboljšanju čezmejnega cestnega prometa z izvajanjem aplikacij ITS (Inteligentni prometni sistemi).

V obdobju 2014–2020 predstavlja Instrument za povezovanje Evrope ključni evropski finančni instrument za spodbujanje rasti, zaposlitev in konkurenčnosti s ciljno usmerjenimi naložbami v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. oktobra 2017 izdala odločitev o podpori projekta izgradnje »Obvoznica Krško na odseku stari krški most (LC Krški most–Vrbina) do krožišča pri TC Krško na G1-5/0336 v km 2,600«. Projekt, katerega investicijska vrednost znašala 14,3 milijona evra, je del Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in je bil v višini 8,7 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Projekt izgradnje prve etape vzhodne obvoznice v Murski Soboti, katerega investicijska vrednost znaša 9,86 milijona evrov, je del Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in je v višini 5,12 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Evropska komisija je 4. julija 2016 odobrila sofinanciranje v višini 63,5 milijonov evrov kohezijskih sredstev za velik projekt gradnje avtocestnega odseka Draženci – Mednarodni mejni prehod Gruškovje, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Celotna vrednost projekta je znašala dobrih 176,7 milijonov evrov.

Projekt izgradnje »Vzpostavitev Centra RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju«, katerega investicijska vrednost je znašala 2,32 milijona evra, je bil sofinanciral iz sredstev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 v višini 1,56 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada.

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ang. Integrated National Energy and Climate Plan, je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določaa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije:
• razogljičenje (emisije TGP in OVE),
• energetska učinkovitost,
• energetska varnost,
• notranji trg ter
• raziskave, inovacije in konkurenčnost.

V okviru projekta so bila na odseku Poljčane-Slovenska Bistrica izvedena dela z namenom povečanja tehničnih zmogljivosti proge (nosilnosti), varnosti in izboljšanje interoperabilnosti.

Namen projekta je sanacija oz. obnova železniškega odseka med postajo Dekani in vozliščem Bivje.

Namen projekta je bila izvedba geoloških in geomehanskih raziskav in priprava projektne dokumentacije PGD in projekta za izvedbo za izgradnjo druge cevi predora Karavanke, ki je bila podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja ter izgradnjo druge cevi predora.

eCall (na podlagi evropske številke za klic v sili 112) je sistem za klic v sili, ki samodejno opozori reševalne službe v primeru trčenja vozila.

Pilotni projekt je bil osredotočen na razvoj in vzpostavitev inovativnega logističnega koridorja za prevoz hlajenih svežih živilskih proizvodov iz Izraela v srednjo Evropo, katerega cilj je bil premik tovora s cest na železnico, da bi se skrajšal dobavni časa hlajenih izdelkov in zmanjšali stroški kopenskega prevoza.

Gre za združen projekt številnih držav članic, ki je prispeval k oskrbovanju pristanišč z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP) v Atlantiku in Sredozemlju.