Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 18. avgusta 2022 izdala odločitev o podpori za projekt »Obvoznica Slovenske Konjice–Oplotnica«, katerega investicijska vrednost znaša 3,6 milijonov evrov in bo v višini 1,95 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Luka Koper d.d. je v okviru Evropskega projekta za električno napajanje ladij s kopnega (ang. European Flagship Action for cold ironing in ports - EALING) pridobila ustrezno strokovno dokumentacijo za izgradnjo novega sistema za električno napajanje ladij z obale na priveznem mestu za Ro-Ro ladje (ang. roll-on/roll-off, ladje za prevoz tovora na kolesih) v 3. bazenu pristanišča Koper, med drugim tehnične študije za elektrifikacijsko infrastrukture sodelujočih pomorskih pristanišč, načrt zanesljivega in trajnostnega napajanja z električno energijo, analizo stroškov in koristi, finančno shemo za posojilo idr.

Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izgradnje navezovalne ceste Ljubečna - AC priključek Celje vzhod, katerega investicijska vrednost znaša 4,35 milijonov evrov in bo v višini 2,8 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izgradnje navezovalne ceste Ljubečna - AC priključek Celje vzhod, katerega investicijska vrednost znaša 3,6 milijonov evrov in bo v višini 2,6 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ministrstvo za infrastrukturo je 16. 11. 2020 s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt varnostno-tehnične nadgradnje železniškega predora Karavanke. Vrednost nadgradnje na slovenski strani je znašala 74,17 milijonov evrov z DDV in je bila sofinancirana z EU sredstvi v okviru Kohezijskega sklada v višini 49,23 milijonov evrov. Projekt, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, je obsegal nadgradnjo železniškega tunela in proge v skupni dolžini okoli 6,1 km.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 25. novembra 2019 izdala odločitev o podpori za projekt izgradnje »Obvoznica Kidričevo«, katerega investicijska vrednost znaša 14,7 milijonov evrov in bo v višini 6,67 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namen projekta je izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema s tehničnimi specifikacijami, ki se navezujejo na potniške in tovorne storitve, v skladu z evropskimi uredbami. S tem bodo pristopili k izpolnjevanju oz. implementaciji TSI standardov na slovenskem železniškem omrežju.

Projekt izgradnje »Vzpostavitev Centra RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju«, katerega investicijska vrednost je znašala 2,32 milijona evra, je bil sofinanciral iz sredstev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 v višini 1,56 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada.

Namen projekta je razvoj naprav za starejše modele osebnih vozil in ostale kategorije vozil, z namenom razširitve uporabe storitve eCall – vseevropski klic v sili (112) potnikov v vozilu ali samodejno prek aktivacije senzorjev v vozilu, po trčenju.

Namen tega podpornega ukrepa je krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav in služb v zvezi z razvojem in izvajanjem projektov na jedrnem omrežju TEN-T. S tem se zagotavlja podpora državam članicam, upravičenim do sredstev Kohezijskega sklada, ki imajo lahko težave pri načrtovanju projektov, ki so dovolj dodelani in/ali kakovostni in imajo zadostno EU dodano vrednost.

Gre za nadaljevanje predhodnih projektov, ki jih je sofinancirala EU (CROCODILE in CROCODILE 2), v katerih so države članice sodelovale pri izboljšanju čezmejnega cestnega prometa z izvajanjem aplikacij ITS (Inteligentni prometni sistemi).

Namen projekta je izmenjava prostorskih podatkov, ki so bistvenega pomena za uporabo aplikacij ITS (inteligentni transportni sistemi). V projektu sodeluje skupina strokovnjakov iz 15 držav članic EU, ki bodo opravljali delo skupaj z izdelovalci elektronskih zemljevidov. Slovenski partner v projektu je Javna agencija RS za varnost prometa.

Na ozemlju Slovenije in širšem prostoru EU je cilj ponuditi celovite informacije o ponudbi potovanj z javnimi in zasebnimi prevozniki, s čimer bo potnikom omogočeno neovirano, več modalno in čezmejno potovanje »od vrat do vrat«. Nepovratna EU sredstva so namenjena izvedbi nalog na področju ITS, ki se nanašajo na zagotavljanje implementacije storitev več modalnih potovalnih informacij na TEN-T omrežju, z združevanjem javnih organov, ponudnikov storitev javnega potniškega prevoza in ponudnikov vseevropskih večmodalnih potovalnih informacij.

Glavni cilj projekta je pospešiti uvajanje večnamenske polnilne infrastrukture za električna vozila s poudarkom na potovanju na dolge razdalje. V okviru projekta bo razvita pilotna mreža 222 multi-standardnih hitrih in 30 ultra hitrih polnilnih postaj na štirih koridorjih jedrnega omrežja TEN-T. Projekt bo pripomogel k razvoj trga električnih vozil v kohezijskih državah.

Pripravljalna dela za gradnjo novega tira na železniške povezave med Divačo in Koprom.

S projektom "Elektronska napoved za splošno letalstvo" (eGAFOR) bomo razvili tehnološko rešitev za sinhroniziran in vsebinsko usklajen produkt za območje srednje in vzhodne Evrope z namenom, da bi se povečala stopnja varnosti letenja in izboljšalo medsebojno sodelovanje meteoroloških služb (na omenjenem območju).

Projekt SLOWAM se nanaša na nakup in implementacijo Wide Area Multilateration sistema, namenjenega vodenju in nadzoru zračnega prometa. V okviru projekta se je vzpostavila tehnologija, ki se uporablja za določanje pozicije letala.

C-Roads Slovenija 2 je naslednik projekta C-Roads Slovenija, pilotnega projekta uvajanja kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) za prenos informacij v realnem času.

Projekt izdelave študije izvedljivosti in projektne dokumentacije za izgradnjo nove predorske cevi sta s skupaj prijavili Avstrija in Slovenija. Projekt je koordinirala Republika Slovenija. Rezultati tega projekta bodo uporabljeni v naslednji fazi modernizacije železniškega predora Karavanke.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. oktobra 2017 izdala odločitev o podpori projekta izgradnje »Obvoznica Krško na odseku stari krški most (LC Krški most–Vrbina) do krožišča pri TC Krško na G1-5/0336 v km 2,600«. Projekt, katerega investicijska vrednost znašala 14,3 milijona evra, je del Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in je bil v višini 8,7 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.