Projekt izgradnje »Vzpostavitev Centra RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju«, katerega investicijska vrednost je znašala 2,32 milijona evra, je bil sofinanciral iz sredstev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 v višini 1,56 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada.

Namen projekta je razvoj naprav za starejše modele osebnih vozil in ostale kategorije vozil, z namenom razširitve uporabe storitve eCall – vseevropski klic v sili (112) potnikov v vozilu ali samodejno prek aktivacije senzorjev v vozilu, po trčenju.

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ang. Integrated National Energy and Climate Plan, je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določaa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije:
• razogljičenje (emisije TGP in OVE),
• energetska učinkovitost,
• energetska varnost,
• notranji trg ter
• raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Namen tega podpornega ukrepa je krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav in služb v zvezi z razvojem in izvajanjem projektov na jedrnem omrežju TEN-T. S tem se zagotavlja podpora državam članicam, upravičenim do sredstev Kohezijskega sklada, ki imajo lahko težave pri načrtovanju projektov, ki so dovolj dodelani in/ali kakovostni in imajo zadostno EU dodano vrednost.

Za pripravo ekonomske in tehnične dokumentacije projektov celovite energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja, je Ministrstvo za infrastrukturo pri Evropski investicijski banki (EIB) pridobilo nepovratna EU sredstva iz sklada ELENA za izvajanje projekta GOVernment Deep Energy Renovation (kratica: GovDER) in sicer za tehnično pomoč ELENA (TP ELENA).

Gre za nadaljevanje predhodnih projektov, ki jih je sofinancirala EU (CROCODILE in CROCODILE 2), v katerih so države članice sodelovale pri izboljšanju čezmejnega cestnega prometa z izvajanjem aplikacij ITS (Inteligentni prometni sistemi).

Namen projekta je izmenjava prostorskih podatkov, ki so bistvenega pomena za uporabo aplikacij ITS (inteligentni transportni sistemi). V projektu sodeluje skupina strokovnjakov iz 15 držav članic EU, ki bodo opravljali delo skupaj z izdelovalci elektronskih zemljevidov. Slovenski partner v projektu je Javna agencija RS za varnost prometa.

Na ozemlju Slovenije in širšem prostoru EU je cilj ponuditi celovite informacije o ponudbi potovanj z javnimi in zasebnimi prevozniki, s čimer bo potnikom omogočeno neovirano, več modalno in čezmejno potovanje »od vrat do vrat«. Nepovratna EU sredstva so namenjena izvedbi nalog na področju ITS, ki se nanašajo na zagotavljanje implementacije storitev več modalnih potovalnih informacij na TEN-T omrežju, z združevanjem javnih organov, ponudnikov storitev javnega potniškega prevoza in ponudnikov vseevropskih večmodalnih potovalnih informacij.

Glavni cilj projekta je pospešiti uvajanje večnamenske polnilne infrastrukture za električna vozila s poudarkom na potovanju na dolge razdalje. V okviru projekta bo razvita pilotna mreža 222 multi-standardnih hitrih in 30 ultra hitrih polnilnih postaj na štirih koridorjih jedrnega omrežja TEN-T. Projekt bo pripomogel k razvoj trga električnih vozil v kohezijskih državah.

S projektom "Elektronska napoved za splošno letalstvo" (eGAFOR) bomo razvili tehnološko rešitev za sinhroniziran in vsebinsko usklajen produkt za območje srednje in vzhodne Evrope z namenom, da bi se povečala stopnja varnosti letenja in izboljšalo medsebojno sodelovanje meteoroloških služb (na omenjenem območju).

Namen projekta CA EED II »Usklajena dejanja na področju direktive o energetski učinkovitosti« je izboljšanje sodelovanja in prenos dobrih praks držav članic EU pri izvajanju nacionalnih Akcijskih načrtov za učinkovito rabo energije, prenosu Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti v nacionalno zakonodajo ter pri sprejemanju predloga nove direktive o energetski učinkovitosti, ki jo Evropska komisija predstavila konec leta 2016.

Projekt SLOWAM se nanaša na nakup in implementacijo Wide Area Multilateration sistema, namenjenega vodenju in nadzoru zračnega prometa. V okviru projekta se je vzpostavila tehnologija, ki se uporablja za določanje pozicije letala.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. oktobra 2017 izdala odločitev o podpori projekta izgradnje »Obvoznica Krško na odseku stari krški most (LC Krški most–Vrbina) do krožišča pri TC Krško na G1-5/0336 v km 2,600«. Projekt, katerega investicijska vrednost znašala 14,3 milijona evra, je del Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in je bil v višini 8,7 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namen EU projekta CA-RES III »Usklajena dejanja na področju direktive o obnovljivih virih – CA RES III« je izmenjava dobrih praks držav članic EU pri izvajanju nacionalnih Akcijskih načrtov za obnovljive vire in implementaciji ukrepov Direktive 2009/28/ES o spodbujanju rabe obnovljivih virih energije v nacionalno zakonodajo.

Projekt uvaja nove tehnologije in inovacije v načinih prevoza, s poudarkom na dekarbonizaciji, varnosti in inovativnih tehnologijah. V ta namen bosta zgrajeni dve modelni polnilnici za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) v Sloveniji.

Projekt izgradnje prve etape vzhodne obvoznice v Murski Soboti, katerega investicijska vrednost znaša 9,86 milijona evrov, je del Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in je v višini 5,12 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Projekt v okviru iniciative »Pomorske avtoceste« se je osredotočil na oceno možnosti uvedbe oskrbe z električno energijo na kopnem in električnega pogona za ladje v vzhodnem Sredozemlju, in sicer pristanišču Koper in v okviru pobratenega projekta pristanišču Limassol (Ciper) ter grških pristaniščih Killini in Pirej.

Projekt se nanaša na letališče Ljubljana, ki je del jedrnega omrežja TEN-T. V okviru projekta je bil implementiran Začetni letališki operativni načrt (ang. Initial Airport Operation Plan), s katerim se je prek izmenjave podatkov v realnem času izboljšala učinkovitost operacij na letališču.

Izvedba projekta je pripomogla k izboljšanju znanja glede potreb pri distribuciji električnih in hibridnih avtomobilov, ki omogoča, da bodo predvsem sredozemska pristanišča lahko sledila trendom v avtomobilski industriji in bodo pripravljena za sprejem tudi tovrstnega tovora.

C-Roads Slovenija je pilotni projekt uvajanja kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) za prenos informacij v realnem času.