Področja kmetovanja
Govedoreja
Govedina in mlečni izdelki so globoko zakoreninjeni v slovenski kulturi in nas spremljajo že od malih nog. Težko si predstavljamo nedeljo brez goveje juhe ter vsakdan brez kakovostnega slovenskega mleka in bogatega nabora sirov domačih mlekarn.
Slovenska tradicionalna reja
O pomembnosti govedoreje pričajo tudi številke, saj je s prirejo mleka in mesa, najpomembnejša živinorejska panoga v Sloveniji, ki predstavlja kar 26 odstotkov domače kmetijske proizvodnje. Za mnoge je privlačna, saj omogoča izrabo naravnih danosti, ohranjanje krajinskih značilnosti in razvoj dopolnilnih dejavnosti, kot je turizem.
Tudi proizvodnja mleka ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva. O tem priča tudi dejstvo, da toliko mleka kot ga uvozimo, tudi izvozimo, kar je za obseg ekonomije kot je naša, izvrsten dosežek.
Posebno mesto na domačem trgu zasedajo sirarske kmetije, ki s svojimi izdelki žanjejo uspehe na najpomembnejših svetovnih tekmovanjih in skrbijo za dobre lokalne zgodbe in inovativne pristope.
Govedoreja. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pridelava žit
Slovensko koruzo, pir, pšenico, ječmen in druga žita najdemo tako na policah veletrgovcev kot tudi manjših specializiranih trgovin, doma in v tujini.
Najpomembnejša poljščina
Žita so najpomembnejša poljščina in zavzemajo tudi več kot polovico vseh njivskih površin, pridelava žit pa ponuja veliko možnosti za inovativnost in razvoj novih izdelkov, ki prepričajo kupce, ki iščejo polnovredne in okusne novosti.
Ste vedeli, da je kar pet od sedmih najbolj inovativnih živil leta 2022 vsebovalo žito? Kruh z bučno prgo in drožmi, pirine testenine s sirotko in hruškova kombuča z ajdo in pehtranom je le nekaj kakovostnih in inovativnih slovenskih izdelkov, ki so letos prepričali Inštitut za nutricionistiko in osvojili ta prestižni naziv.
Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Perutninarstvo
V Sloveniji je reja perutnine visoko specializirana, organizirana kot kooperacijska reja pri zasebnikih in dosega pomemben delež v skupni kmetijski proizvodnji. Je strokovno in tehnološko zahtevna reja, ki jo vodijo perutninska podjetja.
Pomemben element perutninarstva je proizvodnja jajc. Na to kaže tudi dejstvo, da je naša samooskrba z jajci kar 95 odstotkov.
Uspehi na tujih trgih
Naša perutnina tudi v tujini najde svoje mesto na vedno večjem številu tujih krožnikov. Reja mesa perutnine je najbolj izvozno usmerjena, saj na tuje trge, predvsem v Avstrijo, Švico in na Hrvaško, izvozimo skoraj dvakrat toliko perutnine kot je uvozimo, kar je odličen dosežek domačih perutninskih podjetij.
Kokoš. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Drobnica
Reja drobnice je hitro razvijajoča se perspektivna kmetijska dejavnost. O tem priča tudi dejstvo, da je prestižen naziv najbolj inovativnega mladega kmeta v Sloveniji leta 2021 osvojil ekološki kmet, specializiran za vzrejo koz, Gregor Slavec, ki po vsej državi navdušuje z inovativnim okusnim sladoledom iz kozjega mleka.
Okolju prijazna živinoreja
V Sloveniji reja koz in ovac igra pomembno vlogo, saj pomembno prispeva proti zaraščanju kmetijskih površin in pomaga ohranjati biotsko raznovrstnost rastlinskih ekosistemov. Z vzrejo avtohtonih in tradicionalnih pasem pa pomaga ohranjati tudi živalske ekosisteme, kar zagotavlja varovanje okolja in ohranitev kulturne krajine.
Med zgodbe o uspehu zagotovo sodi tudi evropsko zaščiten Bovški sir, ki nosi znak Zaščitena označba porekla. Imenitni sir z značilnim aromatičnim, rahlo pikantnim vonjem in okusom, se je tako pridružil elitni družbi že prej uveljavljenih slovenskih zaščitenih izdelkov, kot so bohinjski sir mohant, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, piranska sol in drugi.
Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Prašičereja
Slovenija ponuja odlične možnosti za nagovarjanje potreb sodobnih, osveščenih potrošnikov, ki iščejo kakovostno lokalno pridelano meso z minimalno količino dodanih umetnih snovi, saj spada med države z najmanj antibiotiki v živinoreji.
Kulinarična tradicija kakovosti
Od vseh vrst mesa Slovenci pojemo največ svinjskega mesa, ki s kranjsko klobaso, prekmursko šunko in zgornjesavinjskim želodcem predstavlja pomemben delež tradicionalne slovenske kulinarike. Zato je oskrba s prašičjim mesom še danes pomemben del slovenske tradicije prehrane.
Prašičereja je za slovenske kmete dejavnost z dolgo tradicijo, njeni proizvodi pa so tako tradicionalno predelani iz mesa višje kakovosti, z odličnim okusom.
Za primer se spomnimo na Kraški pršut, ki s svojo edinstveno proizvodnjo in pridelavo uspešno združuje podnebne posebnosti kraškega območja z bogato tradicijo znanja in mojstrstva.
Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Oljkarstvo
Slovenska oljčna olja so v svetu znana po visoki kakovosti, kar dokazujejo tudi najvišja mednarodna priznanja za kakovost, ki jih prejemajo slovenski oljkarji. Ti se z vrhunskimi rezultati leto za letom uvrščajo v sam svetovni vrh pridelave oljčnega olja.
Vedno več se jih pri tem poslužuje ekološke pridelave, ki zahteva izjemen trud in skrbnost pridelovalcev, in dokazuje, da se tudi z naravi prijazno pridelavo da pridelati vrhunsko oljčno olje.
Hrana za dušo in telo
Ker Slovenci vedno pogosteje posegamo po oljčnem olju, ki je za mnoge postal nepogrešljiva sestavina v kuhinji, ima pridelava oljčnega olja za domače pridelovalce oljk velik tržni potencial.
V zadnjih letih je več slovenskih površin zasajenih z oljčniki. Najbolj zastopana lokalna sorta je Istrska belica, ki predstavlja kar 70 odstotkov vseh oljk, saj je odporna na nizke temperature, obilno rodi in dosega visoko oljevitost. Poleg tega pa je bogata po vsebnosti in antioksidantih, ki dajejo olju značilen pikantni okus.
Oljka | Avtor: Špela Guštin
Sadjarstvo
Sadjarstvo ima na območju Slovenije razmeroma dolgo tradicijo in zelo pomembno vlogo, med drugim tudi zaradi pomena sadja pri zdravi prehrani in velikega potenciala panoge za nadaljnji razvoj.
Domači vitamini in minerali
V Sloveniji je jabolko še vedno najpomembnejša sadna vrsta. Sledijo jim breskve in nektarine, hruške, jagode, marelice, češnje in višnje.
Ste vedeli, da kakovostna slovenska jabolka lahko najdemo tudi na britanskih policah? Daleč naokoli pa že dolgo odmevajo tudi okusne briške češnje, ki na Praznik češenj vsako leto v Brda pritegnejo veliko domačih in tujih oboževalcev.
Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pridelava zelenjadnic
Pri pridelovalcih zelenjadnic namenjenih prodaji so po količini na prvem mestu repa, belo zelje in radič, sledijo jim čebula, solata, bučke in šparglji.
Sezonsko in sveže
Ste vedeli, da je ptujski lük prva slovenska zelenjadnica, zaščitena z geografsko označbo?
Vse več Slovencev se zaveda pomena lokalno pridelane, sveže in okusne slovenske zelenjave. Le pomislite na avtohtono vrsto sočnega prekmurskega paradižnika, ki se je zasidral na jedilnike in v srca domačih in tujih kupcev.
Nekaj resnice je tudi v reklu, da smo Slovenci narod vrtičkarjev, saj pomemben delež celotne pridelave zelenjadnic v Sloveniji predstavlja ljubiteljska pridelava zelenjadnic, ki je namenjena lastni oskrbi družin.
Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Hmeljarstvo
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Po pridelavi hmelja sodi Slovenija v sam svetovni vrh, saj je Slovenija tretja v Evropi in peta na svetu.
Zeleno zlato Savinjske doline
Slovensko hmeljarstvo ima več kot 150-letno tradicijo in lastni razvoj, ki ga že skoraj 70 let vodi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Sorta hmelja Savinjski golding je s svojo prepoznavno fino hmeljsko aromo razširila sloves slovenskega hmelja po svetu.
V Sloveniji pa pridelujemo tudi Štajerski hmelj, ki se ga kar 99 odstotkov izvozi v pivovarne po vsem svetu in je zaščiten z geografsko označbo.
Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pridelava oljnic
Buče za olje in oljna ogrščica med oljnicami zavzemajo večino njivskih površin.
Brez bučnega olja ne gre
Edinstven okus bučnega olja pa za Slovence ni nič novega. Bučno olje, glavni proizvod iz buč za olje, se v Sloveniji tradicionalno uporablja v vsakodnevni prehrani. Med slovenskimi bučnimi olji nosi Štajerko-prekmursko bučno olje zaščiteno geografsko označbo.
Ste vedeli, da slovensko bučno olje iz Slovenskih goric strežejo tudi v restavraciji najvišje stavbe na svetu? Tako je, najdete ga v 122. nadstropju dubajske stolpnice Burdž Kalifa.
Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pridelava krompirja
Tudi pridelava krompirja je panoga, ki ponuja zgodbe o uspehu. Ste vedeli, da je na lanskem mednarodnem ocenjevanju žganih pijač v Londonu prekmurska krompirjeva vodka izmed 4000 vzorcev iz 86 držav osvojila prestižno zlato priznanje?
Inovativni pristopi dela s krompirjem pa so le del pridelave krompirja. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije od leta 1993 izvajajo obsežnejši program vzgoje novih slovenskih sort krompirja s ciljem vzgojiti nove domače belomesnate kakovostne sorte krompirja, odporne proti pomembnejšim boleznim in škodljivcem.
Ko dominirajo nove sorte
Nove sorte ustrezajo okusu slovenskih porabnikov z namenom zavzetja pomembnega deleža v pridelovanju krompirja v Sloveniji in tudi tujini.
Mednje prištevamo sorte KIS Slavnik, KIS Blegoš, Kresnik, KIS Savinja, KIS Sora, KIS Kokra, KIS Krka, KIS Vipava in KIS Razor.
Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Čebelarstvo
Čebele in drugi opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost z gospodarskega, družbenega in tudi okoljskega vidika Na pobudo Slovenije v okviru Organizacije združenih narodov 20. maja praznujemo svetovni dan čebel. Namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje o pomenu čebel in čebelarstva za človeštvo ter nujnosti ukrepov za njihovo zaščito.
Sladki uspehi trdega dela
Slovenski čebelarji so že stoletja cenjeni po vsem svetu, Slovenija pa slavi kot izvorna dežela kranjske čebele, druge najbolj razširjene čebelje podvrste na svetu. Zato je pri nas čebelarstvo prepoznano kot dragocena in spoštovana dejavnost. V Sloveniji imamo več kot 12.000 čebelarjev, ki čebelarijo z več kot 213.000 čebeljimi družinami.
Čebelarstvo | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.