Projekti in programi

Slovenija je med 5. in 8. decembrom 2023 gostila 23. Zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije COP23 (angleško Conference of Parties – COP) in s tem prevzela dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja.

Namen projekta v okviru kohezijske ovojnice je vzpostavitev celovite in geografsko uravnotežene mreže javno dostopnih polnilnih mest velikih moči za lahka električna vozila, ki bo zagotavljala zanesljivo, interoperabilno in uporabnikom prijazno infrastrukturo za polnjenje vzdolž ključnih cestnih koridorjev v okviru cestnega omrežja TEN-T na Hrvaškem, Poljskem in v Sloveniji. Projekt je usmerjen v zagotavljanje neprekinjene električne mobilnosti na čezmejnih prometnih tokovih ter v odpravo obstoječih infrastrukturnih ozkih grl, zlasti na odsekih z nezadostno gostoto visoko zmogljivih polnilnih mest. Konzorcij projekta sestavljajo 3 konzorcijski partnerji: Tesla Poland sp. z o.o., Tesla Hrvatska d.o.o., Tesla Energy d.o.o. Slovenija.

Krožno gospodarjenje s prostorom pomeni prenos načel krožnega gospodarstva v prostorski razvoj. Namesto da se grajene strukture opuščajo, spodbuja raje njihovo ponovno uporabo, prenovo stavb in pozidanih zemljišč. Tak pristop zmanjšuje negativne vplive na okolje in prispeva k ohranjanju naravnih virov. Namen krožnega gospodarjenja s prostorom je podpreti zeleni prehod ter ustvariti kakovostno bivalno okolje, odporno proti podnebnim spremembam.

Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij. Predsedovanje zaključujemo z organizacijo 18. Alpske konference 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju.

Namen projekta je vzpostavitev celovitega, interoperabilnega in javno dostopnega omrežja polnilnih mest velikih moči za lahka in težka električna vozila ob cestnem omrežju TEN-T na Češkem, Hrvaškem, Grčiji, Latviji, Litvi, Poljskem, Romuniji, Slovaškem in v Sloveniji.

Namen projekta je vzpostaviti obsežno in zanesljivo mrežo hitrih polnilnic za električna vozila na ključnih prometnih koridorjih TEN-T v osmih državah EU. Projekt omogoča enostavno čezmejno potovanje z električnimi vozili, pospešuje prehod v trajnostno mobilnost ter prispeva k zmanjšanju emisij in razvoju e-mobilnosti v Evropi.

Vlada Republike Slovenije se zaveda resnosti dogajanja v mednarodnem prostoru in vpliva na razmere v domačem okolju, zato s ključnimi deležniki pripravlja omilitvene in ciljno usmerjene ukrepe na področju energetske in prehranske draginje.

Digitalna povezanost prostora, okolja, vode in narave za zeleno lokacijo
2021–2026

Projekt se osredotoča na premagovanje ovir pri doseganju ciljev EU glede recikliranja ter na doseganje popolnega izvajanja Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije.
Projekt uvaja celosten nabor komplementarnih tehničnih, digitalnih, okoljskih, družbenih in krožnih rešitev za sprostitev vseh potencialov programa, doseganje največje materialne samozadostnosti in povečanega krožnega donosa v sektorju odpadkov in virov.

Če hočemo doseči pomembne in ambiciozne cilje, so nujne sistemske spremembe in spremembe v vedenju, poleg tega pa močna politična volja, sodelovanje med različnimi zainteresiranimi stranmi in zavezanost dolgoročnim trajnostnim ciljem.

Načrt za okrevanje in odpornost je podlaga za koriščenje sredstev evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost ter sredstev za doseganje ciljev načrta REPowerEU. Načrt bo pripomogel k okrevanju slovenskega gospodarstva in prispeval k blažitvi socialnih posledic pandemije covida-19. Z izvedbo načrtovanih reform in naložb za zeleni in digitalni prehod bo slovenska družba bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na izzive prihodnosti.

Slovenija je vključena v mednarodno pilotno aktivnosti za izvajanje ciljev in prednostnih nalog Teritorialne agende 2030 »Kako sektorske politike prispevajo k prostorskim (ne)ravnovesjem: Prostorski učinki politik«, v kateri sodeluje pet evropskih držav.

Pilotni projekt za implementacijo prostorske in gradbene zakonodaje (Pilot MOP), preizkuša izvedljivost, povezanost in povezljivost nalog, ki jih predpisujeta prostorska in gradbena zakonodaja ter hkrati predstavlja osnovo za pripravo projektov v naslednji finančni perspektivi 2021–2027.

Glavni cilj projekta Connect-E (Cohesion) je vzpostaviti zanesljivo omrežje javno dostopnih polnilnic za lahka in težka električna vozila ob cestnem omrežju TEN-T v Romuniji, na Poljskem, Madžarskem, Češkem, Slovaškem, v Sloveniji in na Hrvaškem. Cilj bo dosežen z namestitvijo 188 polnilnih postaj s 750 polnilnimi mesti moči najmanj 150 kW ter dodatnimi ultra-hitrimi priključki moči 350 kW, ki bodo na voljo 24/7.

Poročila o okolju so dokumenti, ki celovito prikažejo stanje okolja v Sloveniji, in nastajajo ciklično, praviloma vsake štiri leta.

Evropska kohezijska politika (EKP) je glavna naložbena politika Evropske unije. Z njeno pomočjo smo do sedaj v Sloveniji uresničili že več kot 10.000 projektov. S sredstvi EKP na področju okolja in prostora naslavljamo izzive, ki jih prinašajo zeleni in digitalni prehod ter podnebne spremembe, z namenom varovanja okolja, ohranjanja narave, zaščite življenj in premoženja ter izboljšanja kakovosti življenja za vse.

Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija) bo določila leto prenehanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije v Sloveniji in strategijo pravičnega prehoda dveh slovenskih regij, ki sta močno zaznamovani s premogovništvom – Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije in Zasavske regije.

Kolesarstvo je v zadnjih letih vse bolj priljubljeno kot prometni način dnevne mobilnosti. Delež poti v Slovenij, opravljenih s kolesom, je po raziskavi potovalnih navad Statističnega urada Slovenije iz leta 2017 4,5 % in raste predvsem v mestih. Najvišji je v Ljubljani, kjer je bilo leta 2013 11,1 % poti opravljenih s kolesom, po oceni Mestne občine Ljubljana jih je bilo leta 2020 že 16 %. Prav tako pa naši profesionalni kolesarji dosegajo vrhunske rezultate in motivirajo vse nas k redni rekreaciji, z različnimi vrstami koles. Uporaba kolesa prispeva tudi k zniževanju emisij iz prometa, krepi zdravje in ima pozitivne gospodarske učinke.

Načrt za okrevanje in odpornost je nacionalni program ukrepov, namenjen ublažitvi gospodarskih in družbenih posledic, ki jih je prinesla pandemija Covid-19 v Sloveniji. Ukrepe sestavljajo reforme in naložbe, s katerimi podpiramo dolgoročno trajnostno rast ter naslavljamo izzive zelenega in digitalnega prehoda.

Tehnična pomoč za razvoj in uvedbo evropskih podatkovnih standardov za javni prevoz Transmodel, NeTEx in SIRI za zagotavljanje multimodalnih storitev potovanja po vsej Uniji. Na področju javnega prevoza, zlasti v zvezi z informacijami o večmodalnosti in pametnim izdajanjem vozovnic, bo velika potreba po usklajenosti zadevala širok nabor standardov in tehničnih specifikacij.