Skoči do osrednje vsebine

Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti

Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 8. novembra 2017 izdala odločitev o finančni podpori projekta »Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti«. Namen projekta, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, je izvedba celostne promocije trajnostnih oblik mobilnosti, ki bo zajela spodbujevalne in izobraževalne aktivnosti na ravni države ter pripravo strokovnih smernic za podjetja, institucije in lokalne skupnosti.

Nosilec projekta je Ministrstvo za infrastrukturo. Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo projekta znaša 3,4 milijona evrov, od tega bo 2,9 milijona evrov prispeval Kohezijski sklad.

Namen projekta je izvedba celostne promocije trajnostnih oblik mobilnosti, ki bo zajela spodbujevalne in izobraževalne aktivnosti na ravni države ter pripravo strokovnih smernic za podjetja, institucije in lokalne skupnosti, ki bodo v prihodnje usmerjale pripravo lokalnih strategij in primernih ukrepov na področju prometa. Ukrepi  bodo, poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost, prispevali k spremembi potovalnih navad v Sloveniji, predvsem zaustavitvi rasti deleža poti opravljenih z osebnimi vozili in zmanjšanju števila opravljenih kilometrov v urbanih središčih.

Projekt je razdeljen na 5 ukrepov, in sicer:

1.  Kampanja za ozaveščanje in promocijo trajnostne mobilnosti

Ukrep je horizontalen ukrep investicijam v infrastrukturo, saj se na tak način doseže holističen pristop k reševanju problematike na področju trajnostne mobilnosti. S kombinacijo posameznih aktivnosti se poveča skupna učinkovitost na posameznika in kolektivno mnenje ter stališče do trajnostne mobilnosti, kar vodi k povečani zmožnosti reševanja problemov na področju načrtovanja in izvedbe ukrepov trajnostne mobilnosti. Ukrep je razdeljen na dva sklopa in sicer: 1 sklop – ozaveščanje, informiranje in promocija trajnostne mobilnosti s pomočjo informacijsko komunikacijskih tehnologij, 2 sklop - izobraževanje za trajnostno mobilnost.

 2.   Mobilnostni načrti za ustanove

Ustanove niso več le pasivni opazovalci, ampak lahko pomagajo upravljati prometne tokove v svoji okolici, s čimer učinkovito zmanjšujejo vsakodnevno ohromljenost cest ob prometnih konicah. Glavnino potovanj namreč opravijo prav zaposleni na poti na delo ali ko odpeljejo svoje otroke v šolo, vrtec. Pomanjkanje parkirnih mest, zamude, onesnaženje zraka, hrup in ogrožena varnost pa lahko močno vplivajo tudi na delovno uspešnost.

V okviru projekta je Ministrstvo za infrastrukturo januarja 2019 izdalo Nacionalne smernice za pripravo mobilnostnih načrtov za ustanove ter izvedlo pet pilotnih projektov za različne tipe ustanov. Smernice so pripomoček za izdelavo Mobilnostnega načrta na ravni vsake ustanove, tako javne, kot zasebne, ki se odloča za bolj trajnosten pristop upravljanja mobilnosti.

Nacionalne smernice za pripravo Mobilnostnih načrtov za ustanove podajajo uvodna pojasnila ter osnovne usmeritve in korake priprave mobilnostnih načrtov. V prilogah je katalog najpogostejših ukrepov za upravljanje mobilnosti, spodbujanje hoje, kolesarjenja in uporabe javnega potniškega prometa in spodbujanje trajnostne uporabe avtomobila.

Mobilnostni načrt je dokument, ki večjim ustanovam (npr. industrijska območja, poslovne stavbe, športni objekti, bolnišnice, šole, trgovski centri in podobno) pomaga urejati prometno dostopnost in s tem posledično vplivati na potovalne navade uporabnikov. Poudarek je na dostopnosti s trajnostnimi potovalnimi načini - s kolesom, peš ali z javnim prevozom. Eno ključnih področij ukrepanja pa je upravljanje parkiranja. Ukrepi praviloma niso finančno zahtevni in imajo ugodno razmerje med koristmi in stroški.

Mesta so s strateškim urejanjem prometa, predvsem s pripravo in izvajanjem Celostnih prometnih strategij, že dosegla vidne uspehe. Pomemben deležnik pri načrtovanju in upravljanju učinkovitega mestnega prometa so tudi mala in velika podjetja, zdravstvene in vzgojno-izobraževalne ustanove, trgovska središča, organizatorji večjih prireditev ter druge ustanove, ki v dosedanje načrte urejanja prometa niso bile aktivno vključene. Z usmerjenostjo v izvajanje mobilnostnih načrtov lahko ustanove vidno in odgovorno vplivajo na svoje lokalno okolje.

3.   Izobraževanje o trajnostni mobilnosti za vrtce in osnovne šole

Ukrep predstavlja izvedbo izobraževalno-ozaveščevalnih iger za otroke v vrtcih in osnovnih  šolah.

S projektom trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah želimo prispevati k spreminjanju potovalnih navad in posledično k zmanjševanju motoriziranega prometa, v okolici vrtcev in osnovnih šol. Na ta način se prispeva k zmanjšanju okoljskih obremenitev, spodbujanju gibanja otrok in s tem h krepitvi njihovega zdravja. Projekt se izvaja v treh šolskih letih (2018/2019, 2019/2020 in 2020/2021) in se zaključi 31. 7. 2021.

Namen aktivnosti je spodbuda osnovnošolcev in njihovih staršev, učiteljev in vzgojiteljev, da se do šole, vrtca ter na popoldanske aktivnosti odpravijo na trajnosten način - peš, s kolesom, skirojem, rolko, javnimi prevoznimi sredstvi, ali, če zaradi varnosti ne gre drugače, s skupno vožnjo z avtomobilom.

Vsem vrtcem in šolam sta bila posredovana prenovljena priročnika »Trajnostna mobilnost – priročnik za vzgojitelje v vrtcih« in »Trajnostna mobilnost – priročnik za učitelje v osnovnih šolah«. Priročnika vsebujeta vrsto napotkov, gradiv in primerov aktivnosti na temo trajnostne mobilnosti.

Primer uspešne aktivnosti iz priročnika sta igra za starše in otroke v vrtcu - »Beli Zajček« in igra za osnovnošolce »Gremo peš s kokoško Rozi«. Igri spodbujata otroke in starše k aktivnemu prihodu v vrtec ali šolo. V naslednjih 12 mesecih. Izvajale se bodo različne pedagoške aktivnosti učiteljev in vzgojiteljev, ki sodelujejo v projektu.

Izdana so bila tudi gradiva za starše v obliki zloženk (vrtce in osnovno šolo) ter potovalni dnevniki namenjen otrokom v osnovnih šolah, preko katerih bodo lahko spremljali načine prihodov v šolo. Konec projekta bo zaključen z analizo poti do vrtcev in šol z enostavnim kartografskim prikazom problematičnih delov poti in evalvacijo učnih iger.

Rezultati projekta letošnjega šolskega leta 2019/2020 so, da v projektu trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah z aktivnostmi sodeluje 120 osnovnih šol (1.367 oddelkov; 26.545 učencev) in 111 vrtcev (773 oddelkov; 14.949 otrok).

4.   Zelena mestna logistika

Ukrep obravnava področje strateškega upravljanja prevoza tovora v mestih, ki pa smiselno upošteva tudi samo mobilnost prebivalstva v mestih kot del celovitega prometnega sistema mesta, kot ga definira njegova Celostna prometna strategija. Implementacija ukrepa predvideva izdelavo nacionalnih smernic za izdelavo strategij upravlanje mestne logistike, s preizkusom v okviru dveh pilotnih projektov (Mestne občine Ljubljana in Ptuj).

5.   Trajnostna parkirna politika, omejevanje prometa v mestnih jedrih ter uporaba sodobnih tehnologij za upravljanje mobilnosti

V okviru ukrepa bosta izdelana dva pilotna projekta za dve slovenski mesti.

Iskalnik