Projekti in programi

Vas zanima umetnost, arhitektura, zgodovina, tehnika, umetna obrt ali kulturni dogodki za otroke? Kulturne ustanove po Sloveniji bodo na rojstni dan Franceta Prešerna, 3. decembra, na Ta veseli dan kulture že petindvajseto leto zapored na široko odprle svoja vrata. Pridružite se nam pri množičnem dogodku brezplačnih kulturnih prireditev.

Ministrstvo za kulturo se v letu 2023 osredotoča na nujne reforme, ki bodo delavkam in delavcem v kulturi omogočile boljše pogoje za njihovo delo, prebivalkam in prebivalcem pa kakovostno umetnost, dediščino in medije. Novi kulturni model bo vključujoč in utemeljen s strokovnimi odločitvami, ki jih bo ministrstvo za kulturo sprejelo v dialogu z javnostmi.

V letu 2023 obeležujemo 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993). Na podlagi pobud dediščinskih, izobraževalnih, raziskovalnih institucij in posameznikov, ki se ukvarjajo z varstvom, raziskovanjem, predstavljanjem in osveščanjem o arhitektu in njegovi dediščini v Sloveniji in tujini, je Vlada RS razglasila leto 2023, posvečeno Edvardu Ravnikarju.

Ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2022 za Plečnikovo leto. Nedavni vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine je visoko mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitekturne dediščine, pomembne za človeštvo, obenem pa zaveza za njeno še skrbnejše varovanje in vključevanje v sodobno življenje.

Večjezična potujoča razstava Plečnikova Ljubljana je nastala leta 2017, ob 145. obletnici Plečnikovega rojstva. Namenjena je bila mednarodni promociji dediščine arhitekta in v podporo nominaciji Plečnikovih dela za vpis na Seznam svetovne dediščine. Potujoča razstava je doslej uspešno gostovala v mnogih krajih po svetu, od Madrida do Moskve in od Toronta do Sao Paola. Razstava, ki sta jo pripravila Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Muzeji in galerije mesta Ljubljana – Plečnikova zbirka pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo, bo v posodobljeni obliki na ogled tudi v Plečnikovem letu 2022.

Med 17. in 22. julijem 2021 je Ljubljana gostila mednarodni zborovski Festival Europa Cantat 2021, ki je zaradi pandemije covida-19 potekal v hibridni obliki – z dogodki na spletu in v živo. Izobraževalno jedro festivala je v celoti potekalo na spletni televiziji Europa Cantat, v živo pa smo lahko koncertom mednarodnih zvezd in vrhunskih domačih pevskih zasedb prisluhnili na Kongresnem trgu, Novem trgu, v Slovenski filharmoniji in Cankarjevem domu.

Slovenija se ob svojem drugem predsedovanju Svetu Evropske unije evropski javnosti predstavlja s stvaritvami svojih najeminentnejših ustvarjalcev. V prostore Sveta Evropske unije v Bruslju je zato pripeljala retrospektivno razstavo mednarodno priznanega kostumografa Alana Hranitelja, ki je v sodelovanju z vrhunskim scenografom Markom Japljem ustvaril postavitev, ki ponuja vpogled v avtorjevo omaro. V predstavljenih kreacijah, ki iz kostumografije prestopajo v svetove umetnosti in združujejo na videz nezdružljivo, odseva domišljijski svet umetnika, ki je zavezan večni lepoti.

Kurator razstave, slovenski kustos Marko Košan je pripravil izbor del trinajstih slovenskih umetnikov in umetnic, ki sredi sodobne poplave vizualnih podob množičnih medijev iščejo nove poti slikarskega, kiparskega in fotografskega izraza, usmerjenega k novim utopijam (negotove) prihodnosti. Razstava, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca, je v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije na ogled v Evropskem parlamentu v Bruslju in na strani ministrstva za kulturo.

S krstno uprizoritvijo baleta Povodni mož v koreografiji mednarodno uveljavljenega koreografa Edwarda Cluga, z avtorsko glasbo skladatelja in multiinstrumentalista Milka Lazarja in v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor smo 1. julija 2021 slavnostno obeležili začetek slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

Na družbenih kanalih in na spletni strani Ministrstva za kulturo je na ogled dopolnjujoča virtualna razstava Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, Plečnik in Vurnik – Oblike za novo demokracijo. Razstavo dnevno dopolnjujemo z enim od del iz bogate arhitekturne dediščine velike trojice slovenskih arhitektov. Pripravili smo jo v sodelovanju s fotografom Stanetom Jeršičem in umetnostno zgodovinarko Bojano Čampa. Razstava poteka v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU.

S projektom Razvoj slovenščine v digitalnem okolju – RSDO želimo prispevati k boljši izrabi raziskovalnega potenciala raziskovalcev na področju jezikovnih virov in tehnologij in spodbuditi sodelovanje raziskovalnih organizacij s podjetji. Rezultat projekta bodo izdelki, ki bodo na uporabniško prijazen način pomagali pri sporazumevanju, sodelovanju, poslovanju, izmenjavi znanja in udeleževanju v družabnih in političnih razpravah ter prispevali k premagovanju jezikovnih meja.

Višina finančne podpore za operacijo znaša 4.000.000,00 EUR.

Ministrstvo za kulturo pripravlja ključni strateški dokument, ki bo opredelil razvoj kulture in umetnosti. Osrednji vodili pri nastajanju novega Nacionalnega programa za kulturo 2020–2027 sta transparentnost in vključenost vseh deležnikov.

Z operacijo Štipendije za specializirane poklice v kulturi se financirajo štipendije za podiplomski študij v tujini ter štipendije za usposabljanje ali izobraževanje v tujini. Namenjene so mladim do vključno 29. leta, ki bodo študirali oziroma se usposabljali ali izobraževali na področjih v kulturi (glasbene, intermedijske, uprizoritvene in vizualne umetnosti ter filma, kulturne dediščine, knjige, knjižničarstva in kulturnega managementa).

Višina finančne podpore za operacijo znaša 2.625.000,00 EUR.

Da bi v Sloveniji ustvarjali inovativne proizvode in storitve, razvijali nove pristope za uresničevanje potreb prebivalstva in družbene probleme reševali z mislijo na človeka, rabimo prostor za ustvarjalnost, večdisciplinarno sodelovanje in povezovanje kreativnega kulturnega sektorja z gospodarstvom – za projekte, ki združujejo ustvarjalnost s proizvodnjo in distribucijo dobrin in storitev.

Višina finančne podpore za operacijo Platforma CzK znaša 5.628.094,28 EUR, za operacijo Finančne podpore CzK – javni razpisi pa 5.290.000,00 EUR.

S projektom »Celovita informacijska podpora procesom varstva nepremične kulturne dediščine« želi Ministrstvo za kulturo okrepiti uporabo e-storitev na področju kulturne dediščine ter prispevati k večji preglednosti in učinkovitosti pri urejanju prostora, graditvi objektov in upravljanju nepremičnin.

Višina finančne podpore za operacijo znaša 2.000.000,00 EUR.

Z operacijo sofinanciramo zaposlovanje in usposabljanje v kulturnih organizacijah z namenom oblikovanja spodbudnega podpornega okolja na področju kulture.

Višina finančne podpore za operacijo znaša 1.799.401,00 EUR.

Pri oblikovanju nove Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 smo želeli, da začrtani ukrepi in strokovne smernice predstavljajo aktualne jezikovne potrebe različnih skupin uporabnikov, zato smo v nastanek strateškega dokumenta vključili predstavnike zainteresirane in strokovne javnosti.