Skoči do osrednje vsebine

Logotip Ravnikarjevega leta v oranžni barvi na beli podlagi
V letu 2023 obeležujemo 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993). Na podlagi pobud dediščinskih, izobraževalnih, raziskovalnih institucij in posameznikov, ki se ukvarjajo z varstvom, raziskovanjem, predstavljanjem in osveščanjem o arhitektu in njegovi dediščini v Sloveniji in tujini, je Vlada RS razglasila leto 2023, posvečeno Edvardu Ravnikarju.

Vlada Republike Slovenije je Ravnikarjevo leto utemeljila na vsebinskem vrednotenju Ravnikarjeve arhitekturne dediščine, ki jo je pripravil prof. dr. Aleš Vodopivec, priznani strokovnjak za modernistično arhitekturo. V 2023 želimo dodatno spodbuditi, povezati in zaokrožiti različne aktivnosti in dogodke, ki poskušajo osvetliti ideje in dela enega vodilnih protagonistov modernizma pri nas.

Edvard Ravnikar 

Edvard Ravnikar je s študijem arhitekture pričel na Dunaju, ga nadaljeval v Ljubljani pri Jožetu Plečniku in ostal še dve leti po diplomi njegov najožji sodelavec. Interes za tedanjo umetnost ga je vodil v Pariz, v atelje pionirja Le Corbusiera, kjer je zaradi bližajoče se svetovne vojne ostal nekaj mesecev. Čeprav se je Ravnikar v formalnem pogledu oddaljil od Plečnikove arhitekture, je ostal najbolj občutljiv in izviren prenašalec njegovega izročila. Med Plečnikovo šolo in le Corbusierovim ateljejem je odkril presenetljive sodobnosti, podobno kot je njegova lastna arhitektura svojevrstna sinteza tradicije in modernosti. 

S povsem izvirno interpretacijo temeljnih načel klasične arhitekture, v kombinaciji s konstrukcijskimi principi in prostorskimi zasnovami domačega ljudskega stavbarstva, je Edvard Ravnikar uspel ustvariti moderno arhitekturo s svojevrstno kulturno identiteto, ki je prostoru presenetljivo samoumevna. Prav tovrstna pripadnost prostoru je izraz lokalno prilagojene arhitekture, ki jo je Ravnikar razumel kot eksistencialno in duhovno potrebo vsakogar. Po mnenju prof. Vodopivca je Ravnikarjev modernizem prepoznan v samosvoji sintezi modernega in tradicionalnega, univerzalnega in lokalnega.

Polje delovanja je iz arhitekture in urbanizma Edvard Ravnikar širil tudi na polje oblikovanja, kjer je v oblikovanju predmetov, ki nas obdajajo, prepoznal sredstvo za kultiviranje sveta, v katerem živimo. Ravnikar je bil aktiven v posredovanje svojih nazorov, med njegovimi številnimi zapisi so teoretski članki, eseji o sodobni umetnosti in arhitekturi, komentarji aktualnih dogajanj v stroki in družbi, kritike in pogovori. Zavzemal se je za reformo študija arhitekture, ki naj bi diplomantu poleg strokovne usposobljenosti zagotovila tudi razgledanost, sposobnost analize in mišljenja, iskanje drugačnih možnosti reševanja eksistenčnih stisk ljudi in prispevek arhitekture k boljši prihodnosti.

Obeležitev Ravnikarjevega leta

Obeležitev leta na nacionalni ravni je pravšnji okvir za odpiranje relevantnih družbenih tem, ki so danes še kako aktualna, od stanovanjske politike, odnosa do javnega prostora, preko vključevanja kulturne dediščine in lokalnih značilnosti prostora v univerzalne izzive globalizacije – naraščajoče socialne neenakosti in podnebne krize.

Partnerske organizacije

Muzej za arhitekturo in oblikovanje

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Raziskovalna postaja Nova Gorica

Mestna občina Ljubljana

Mestna občina Kranj

Mestna občina Nova Gorica

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenje

Društvo arhitektov Ljubljana

Sklad Jožeta Plečnika

Cankarjev dom

Moderna galerija Ljubljana

Odprte hiše Slovenije

Kulturno društvo Prostorož

Ambient Projektivno podjetje d.o.o.