Edvard Ravnikar

Edvard Ravnikar (1907–1993) je preoblikoval razumevanje vloge arhitekta 20. stoletja, arhitekturo pa odprl ustvarjalnemu dvomu in nikoli dokončanemu eksperimentu. Pri svojem učitelju Jožetu Plečniku je razvil risarski talent in se seznanil z arhitekturo kot visokim umetniškim poslanstvom. Pri učitelju Le Corbusieru, v Parizu, je doživel vrelec modernizma. Oba učitelja, drug drugemu tako nasprotna, sta mladega arhitekta ključno oblikovala.

Čeprav se je Ravnikar v formalnem pogledu oddaljil od Plečnikove arhitekture, je ostal najbolj občutljiv in izviren prenašalec njegovega izročila. Med Plečnikovo šolo in le Corbusierovim ateljejem je odkril presenetljive sodobnosti, podobno kot je njegova lastna arhitektura svojevrstna sinteza tradicije in modernosti. 

S povsem izvirno interpretacijo temeljnih načel klasične arhitekture, v kombinaciji s konstrukcijskimi principi in prostorskimi zasnovami domačega ljudskega stavbarstva, je Edvard Ravnikar uspel ustvariti moderno arhitekturo s svojevrstno kulturno identiteto, ki je prostoru presenetljivo samoumevna. Prav tovrstna pripadnost prostoru je izraz lokalno prilagojene arhitekture, ki jo je Ravnikar razumel kot eksistencialno in duhovno potrebo vsakogar. 

Osrednja razstava Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja

Osrednjo razstavo v Ravnikarjevem letu, ki sta jo postavila dr. Miloš Kosec in Susanne Campeotto, je slovesno odprl državni sekretar Matevž Čelik Vidmar. "Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja ni le osrednji dogodek v Ravnikarjevem letu, temveč je izredno dragocena razstava, ki vsem ponuja pristen vpogled v arhitektov delovni kabinet in v njegovo še nepredstavljeno zapuščino, ne le kot arhitekta, temveč kot javnega intelektualca, ki je neprestano iskal načine, kako z arhitekturo izboljšati svet", je med drugim poudaril Matevž Čelik Vidmar. Čestital in zahvalil se je vsem ustvarjalcem razstave.

Na podlagi podrobne raziskave Ravnikarjeve zapuščine, ki so jo MAO predali njegovi dediči in Fakulteta za arhitekturo, razstava predstavlja kompleksnost razvoja, iskanja, dilem, sprememb in usode nekaterih ključnih Ravnikarjevih del.

"Razstava nima pregledne narave, temveč izpostavlja nekaj ključnih premikov v misli tega velikega modernističnega arhitekta. Ravnikar nam pomaga misliti situacijo tukaj in zdaj", je o razstavi povedal Miloš Kosec.

Obiskovalci razstave najprej vstopijo v arhitektov kabinet, domišljijsko poustvaritev ustvarjalnega in intelektualnega notranjega prostora arhitekta Ravnikarja. Iz kabineta Ravnikarjeve misli obiskovalce vodijo preko treh dvoran. Prva, Spomenik, je posvečena arhitektovi redefiniciji razmerja med arhitekturo, zgodovino in krajino. Druga, Hiša, analizira Ravnikarjeve štiri zgradbe v Kranju, s katerimi je redefiniral modernizem v lokalnem kontekstu. Tretja, Mesto, pa se mimo Nove Gorice in ljubljanskega Trga revolucije zaključi v progresivnem horizontu nikoli uresničenih načrtov za Skopje in Benetke. Na ogled so tudi nove fotografije Petra Žargija, ki s pogledom na aktualni družbeni in prostorski kontekst komentirajo, kako Ravnikarjevi prostori ustvarjajo in se obenem prilagajajo sodobnosti, komentirajo pa tudi naš odnos do dediščine modernizma.

Osrednja razstava Ravnikarjevega leta je na ogled do 19. maja 2024.

Na spletni strani MAO lahko preberete več o razstavi Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja.