GOV.SI

Sledljivost prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti

Za boj proti trgovini z nezakonito pridobljenim lesom je EU sprejela t.i. uredbo EU o lesu. Uredba je eden od ukrepov v okviru Akcijskega načrta EU za uveljavljanje zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT).

Sistem potrebne skrbnosti

Uredba EU o lesu oz. Uredba (EU) št. 995/2010 določa, da je dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali proizvodov iz takega lesa na trg EU prepovedano. zato morajo pravne in fizične osebe v primeru, ko prvič dajejo na trg EU les in lesne proizvode, vzpostaviti sistem potrebne skrbnosti in z njim povezano sledljivost lesa in lesnih proizvodov.

Zato morajo tudi lastniki gozdov v Sloveniji ter druge fizične in pravne osebe, ki prvič dajejo na trg EU les in lesne proizvode, 5 let zagotavljati informacije o:

  • vrsti proizvoda,
  • drevesni vrsti in količini lesa,
  • dovoljenju za posek (npr. odločba Zavoda za gozdove Slovenije o odobritvi poseka izbranih dreves ali drug dokument, ki je podlaga za zakonit posek),
  • imenu in naslovu prejemnika oz. trgovca (osebnemu imenu in naslovu fizične osebe ali podjetja in sedežu pravne osebe), kateremu je dobavil oz. prodal gozdne lesne sortimente, ter morebitna druga dovoljenja, če je sečnja potekala v območjih, ki so varovana po drugih predpisih.

V okviru sistema potrebne skrbnosti je potrebno podati še oceno tveganja zakonitosti sečnje. Če tveganje ni zanemarljivo, je treba navesti tudi ukrepe za zmanjšanje tveganja.

Z vzpostavitvijo sistema potrebne skrbnosti proizvajalci in trgovci dokazujejo, da so izdelki, s katerimi trgujejo, pridobljeni v skladu z veljavno zakonodajo v državi izvora. Trgovci v celotni dobavni verigi morajo zagotavljati sledljivost lesa in lesnih proizvodov, tako da so sposobni navesti gospodarske subjekte ali trgovce, ki so jim dobavili les in lesne proizvode, ter po potrebi trgovce, katerim so oni dobavili les in lesne proizvode. Informacije o tem morajo hraniti najmanj 5 let in jih na zahtevo predložiti pristojnim organom.

Evidenčni list in knjigovodska listina

Evidenčni list

Kot pripomoček za preprosto in pregledno vodenje podatkov oz. za zagotavljanje predpisanih informacij v primeru kontrol (gozdarska inšpekcija, Finančna uprava RS) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lastnikom gozdov, ki so fizične osebe, priporoča:

  • uporabo evidenčnega lista o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti in
  • hrambo spremljajočih dokumentov (odločba o odobritvi poseka izbranih dreves, drugi s posekom povezani dokumenti, računi za prodani les, pogodbe itn.).

Lastniki gozdov ter druge fizične in pravne osebe lahko sicer informacije, potrebne za zagotavljanje sledljivosti lesa in lesnih izdelkov ter vzpostavljanje sistema potrebne skrbnosti, zagotavljajo tudi na drugačne načine, ki pa morajo zadostovati določilom Uredbe (EU) št. 995/2010 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 607/2012.

Dodatna pojasnila o evidenčnem listu

Knjigovodska listina

Gozdne lesne sortimente, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti, tudi zaradi spremljanja sledljivosti prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti in izvajanja nadzora, mora skladno z Zakonom o gozdovih od 1. januarja 2017 dalje spremljati knjigovodska listina, ki je ena od listin, ki jih opredeljujejo Slovenski računovodski standardi.

Prevoznik gozdnih lesnih sortimentov mora imeti po njihovi naložitvi na prevozno sredstvo in med njihovim prevozom knjigovodsko listino pri sebi ali v vozilu ter jo pooblaščeni uradni osebi za nadzor na njeno zahtevo izročiti na vpogled.

Kdaj knjigovodska listina ni potrebna?

Knjigovodska listina ni potrebna za gozdne lesne sortimente, pridobljene iz gozdov v lasti fizičnih oseb, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti, če:

  • njihova skupna količina ne presega 10 kubičnih metrov,
  • so namenjeni lastni uporabi in
  • jih prevaža lastnik gozda.

Enako velja v primeru prevoza v obliki sosedske ali sorodstvene pomoči v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. Spremljati pa jih mora dovoljenje za posek.

Knjigovodska listina in odločba o odobritvi poseka izbranih dreves nista potrebna za gozdno lesne sortimente, ki so na debelejšem koncu (razen za lesne sekance in razcepljen les) tanjši od 10 cm, če njihova skupna količina ne presega 10 kubičnih metrov.

Knjigovodska listina ni potrebna za gozdne lesne sortimente, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti in so predmet prodaje ali darila med dvema fizičnima osebama. V tem primeru mora prevoz gozdnih lesnih sortimentov spremljati izjava ali druga listina, v kateri so navedeni vrsta in količina gozdnih lesnih sortimentov, kraj in datum, pošiljatelj, prevoznik in prejemnik gozdnih lesnih sortimentov. Izjavo ali drugo listino morata podpisati pošiljatelj in prejemnik ter jo hraniti pet let od datuma opravljenega prevoza gozdnih lesnih sortimentov.

Dodatna pojasnila o knjigovodski listini

Izvajanje uredb EU št. 995/2010 in št. 607/2012 v Sloveniji

V letu 2013 je bil zaradi izvajanja Uredbe (EU) št. 995/2010 ter za zmanjševanje nezakonite sečnje dopolnjen zakon o gozdovih, ki je določil pristojne organe za izvajanje Uredbe (EU) št. 995/2010 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 607/2012. Zaradi sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov je bila pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov uvedena prevoznica.

V letu 2014 se je z dopolnitvijo zakona o gozdovih za lastnike gozdov zaradi spremljanja sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov uvedel evidenčni list. Za zagotavljanje čim hitrejše odprave posledic naravne nesreče nacionalnih razsežnosti (žledoloma) se je prav tako omogočilo, da se je sledljivost gozdnih lesnih sortimentov namesto s prevoznico lahko zagotavljala le z listino o uporabi in prometu gozdnih lesnih sortimentov.

Glede na razmere v slovenskih gozdovih (namnožitev podlubnikov) v letu 2016 in na predvideno daljše obdobje izvajanja sanacijskih ukrepov je bilo treba urediti prevoz gozdnih lesnih sortimentov tako, da je ob zmanjšanih administrativnih obremenitvah še naprej zagotovljena sledljivost lesa. Z novo dopolnitvijo zakona o gozdovih so v kar največji možni meri poenostavljeni postopki za zagotavljanje sledljivosti lesa in tako zmanjšane administrativne obremenitev fizičnih in pravnih oseb pri pridobivanju, transportu in prodaji gozdnih lesnih sortimentov.

Med izvajanjem nadzora podjetij in lastnikov gozdov, ki na trg EU dajejo les in lesne sortimente, so se pokazale določene pomanjkljivosti pri ukrepanju pristojnih organov v primerih, ko podjetje, ki daje na trg les in lesne proizvode, ne more dokazati zakonitega izvora. Z zadnjo spremembo zakona v primeru, da pristojni organ pri izvajanju nadzora pri gospodarskem subjektu iz točke (c) 2. člena Uredbe 995/2010/EU ugotovi, da so les ali izdelki iz lesa nezakonitega izvora oziroma, če ta gospodarski subjekt zakonitega izvora ne dokaže, pristojni organ gospodarskemu subjektu z odločbo prepove promet z njimi.

Za vzpostavitev sistema potrebne skrbnosti, kot ga določa Uredba (EU) št. 995/2010, lahko gospodarski subjekti najamejo t. i. nadzorne organizacije, ki jih je potrdila Evropska komisija. Kljub temu morajo nadzorne organizacije skrbeti, da sistem potrebne skrbnosti gospodarski subjekti pravilno izvajajo, o morebitnih večjih in ponavljajočih se kršitvah pa morajo obvestiti pristojne organe.

Nadzor in kazenske določbe

Za nadzor nad izvajanjem zadnjih sprememb in dopolnil Zakona o gozdovih sta pristojni Gozdarska inšpekcija in Finančna uprava Republike Slovenije v skladu s svojimi pristojnostmi. Gozdarska inšpekcija in carinski organi pri izvrševanju nadzora vodijo in odločajo o postopkih zaradi kršitev določil Zakona o gozdovih. 

Z globo od 2.500 evrov do 50.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, če:

  • ne izda prevozniku knjigovodske listine pred nalaganjem ali prevozom gozdnih lesnih sortimentov;
  • ne vodi materialnega knjigovodstva za skladišče, iz katerega so bili odpremljeni gozdni lesni sortimenti;
  • ima na vozilu naložene ali prevaža gozdne lesne sortimente brez knjigovodske listine;
  • knjigovodske listine ali listin na zahtevo pooblaščene uradne osebe ne izroči na vpogled;
  • daje na trg nezakonito pridobljen les ali lesne proizvode, oziroma daje na trg les in lesne proizvode, za katere ne dokaže zakonitega izvora ali
  • ne izkaže lastništva gozdnih lesnih sortimentov po odredbi nadzornega organa.

Za navedene prekrške se z globo od 300 evrov do 5.000 evrov kaznuje tudi posameznik, z globo od 1.000 evrov do 2.000 evrov pa odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.

Z globo od 1.000 evrov do 30.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

  • nima vzpostavljenega sistema potrebne skrbnosti;
  • ne hrani predpisanih informacij.

Z globo od 600 evrov do 1.500 evrov se za zgornja prekrška kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.

 

Z globo od 200 eurov do 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

 

Z globo od 600 eurov do 1.500 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.«.

Zakonodaja