Skoči do osrednje vsebine

V evropskem merilu velja Slovenija za eno izmed območij, ki so jih vplivi podnebnih sprememb najbolj prizadeli. V preteklem desetletju so se zgodili žledolom, vetrolom in prenamnožitve podlubnikov, v prihodnosti pa lahko v gozdovih pričakujemo še več motenj, naravnih ujm, pa tudi več bolezni in škodljivcev gozdnega drevja.

Vpliv podnebnih sprememb na gozdove v Sloveniji

Vpliv višjih temperatur zraka in spremenjenega padavinskega režima se odraža v večjem številu bolj intenzivnih in dalj trajajočih obdobjih sušnega stresa, ter bolj intenzivnih ujmah. Vse te spremembe vplivajo na počasno, a gotovo spreminjanje sestave drevesnih vrst v slovenskih gozdovih.

Mnogi odzivi gozdnega ekosistema na podnebne spremembe so počasni in bodo vidni šele v prihodnosti, spet drugi pa so hitri in opazni že sedaj. Najbolj očitne spremembe so daljša rastna doba, pogoste pozne slane (pozebe) ter zmanjšan delež smreke. Slednja je na račun oslabelosti zaradi sušnih stresov in odmiranja zaradi napadov podlubnikov izgubila svoje mesto kot drevesna vrsta z najvišjo lesno zalogo v Sloveniji. Delež v lesni zalogi je smreka izgubila predvsem na rastiščih, kjer je bila v preteklosti umetno vnesena in pospeševana.

Cilji prilagajanja gozdov na podnebne spremembe

V odzivu na podnebne spremembe ločimo ukrepe blaženja podnebnih sprememb in ukrepe prilagajanja nanje. S prilagoditvenimi in blažitvenimi ukrepi si ob spremenjenem podnebju prizadevamo za ohranjanje zdravih in odpornih gozdov, načrtno gospodarjenje z gospodarsko zanimivimi drevesnimi vrstami ter hkrati v najboljši možni meri skrbeti za vse prepoznane funkcije gozda (mnogonamenskost).

Med cilji prilagajanja gozdov na podnebne spremembe je tudi zmanjšanje izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti gozdarstva Slovenije ter povečevanje odpornosti in prilagoditvene sposobnosti slovenskih gozdov. Slednje se zagotavlja s sonaravnim gospodarjenjem, kamor štejemo ukrepe kot so:

  • naravno pomlajevanje in podpora rastišču primernim drevesnim vrstam,
  • sledenje in posnemanje naravnih procesov v gospodarskih gozdovih,
  • pospeševanje raznolikosti drevesnih vrst ter razvojnih faz,
  • vključevanje varstva biotske pestrosti v gospodarjenje z gozdovi, in
  • zagotavljanje genetske pestrosti drevesnih vrst.

Glavne naloge in pristojnosti ministrstva, pristojnega za gozdarstvo

Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo v okviru svojih nalog spremlja stanje gozdov in gozdarstva ter pripravlja sistemske rešitve za zagotavljanje trajnostnega razvoja gozdov kot ekosistemov v smislu zagotavljanja njihove biotske raznovrstnosti in uresničevanja vseh njihovih ekoloških, proizvodnih in socialnih funkcij.

Med ukrepe s področja prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb štejemo:

  • krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja,
  • izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje lastnikom gozdov,
  • vzdrževanje in pridobivanje novega znanja glede podnebnih sprememb in prilagajanja nanje,
  • ukrepe gozdarske politike ter spremembe in dopolnitve obstoječih predpisov,
  • krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstev pri prilagajanju gozdarstva podnebnim spremembam, zlasti v okviru EU.

Ocene zmožnosti obvladovanja tveganja požarov ter bolezni in škodljivcev gozdnega drevja

Ukrepi varstva gozdov

Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije predpisujeta in izvajata ukrepe varstva gozdov, spremljata biotsko ravnovesje v gozdovih, izdelujeta program varstva gozdov in načrte varstva gozdov pred požari ter načrte sanacije poškodovanih gozdov, opravljata pa tudi naloge poročevalsko in prognostično–diagnostične službe.

Ukrepi za ohranjanje biotskega ravnovesja v gozdovih:

  1. Vzpostavljanje in ohranjanje naravne sestave drevesnih vrst;
  2. Uravnoteženje razvojnih faz gozdov;
  3. Načrtno puščanje odmrlega drevja;
  4. Vzpostavljanje območij, ki so pomembna za prostoživeče živali in rastline; ter
  5. Usklajevanje razmerja med gozdom in divjadjo.

Dela v gozdu izvajamo tako, da čim manj ogrožajo gozdni ekosistem.

Ukrepi za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov:

  1. Izbira rastišču prilagojenih drevesnih vrst;
  2. Obnova gozdov po naravni poti;
  3. Pravočasna in dosledna ureditev sečišč;
  4. Izvajanje sečnje zunaj vegetacijske dobe oziroma dobe, ki je primerna za razvoj škodljivih organizmov;
  5. Hitra sanitarna sečnja, izvedba zatiralnih del in odvoz poškodovanega drevja iz gozda;
  6. Pravočasno odkrivanje in določitev škodljivih organizmov ter njihovih žarišč;
  7. Beljenje in hitra predelava sortimentov smreke, jelke, bora in bresta, oziroma drugih napadenih drevesnih vrst, če je z vidika varstva gozdov to potrebno; ter
  8. Preventivni monitoring ter pravočasno in načrtno odkrivanje tujerodnih in invazivnih škodljivih organizmov.

Ukrepi za zatiranje škodljivih organizmov:

Izvajamo jih, če je za posamezen škodljiv organizem prag škodljivosti presežen oziroma je ugotovljena njegova prenamnoženost, ki lahko povzroči drugo škodo v gozdovih.

Zatiralne ukrepi za podlubnike izvajamo:

  1. Redno in pravočasno v žariščih podlubnikov s sanitarno sečnjo in izdelavo lubadark ter uničenjem podlubnikov na ostalem napadenem materialu
  2. Sistematično po vseh gozdovih s povečanim tveganjem za razvoj podlubnikov, ko se ugotovi, da je populacija podlubnikov prenamnožena, in sicer z nameščanjem lovnih nastav in njihovo izdelavo

Ukrepi za zatiranje tujerodnih škodljivih organizmov:

Tujerodni škodljivi organizmi predstavljajo večjo potencialno grožnjo našim gozdovom kot domorodne škodljive žuželke in glive ter škodljivi abiotski dejavniki.

Škodljive organizme razvrščamo v skupino karantenskih škodljivih organizmov, za katere se izvajajo uradni nadzor in ukrepi ter skupino drugih škodljivih organizmov, za katere se izvajajo različne aktivnosti.

Za pravočasno odkrivanje navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov in drugih potencialno nevarnih škodljivih organizmov na ozemlju Slovenije se izvajajo načrtovani programi preiskav oziroma monitoringa.

Ukrepi varstva gozdov pred požari:

Za učinkovito preprečevanje in gašenje požarov v gozdovih z visoko stopnjo požarne ogroženosti se izdeluje in vzdržuje protipožarna infrastruktura, ki je temelj tako za učinkovito preventivo kot intervencije. Najpomembnejše so prometnice, protipožarne preseke in steze, ki omogočajo hiter dostop in ukrepanje ob pojavu požarov.

Ukrepi varstva gozdov pred škodami, ki jih povzroča divjad:

Škodo, ki jo v gozdu povzroča divjad preprečujemo predvsem z usklajenim odnosom med gozdom in divjadjo. Javna gozdarska služba načrtuje ukrepe upravljanja z divjadjo v pogledu usklajevanja prehranskih in bivalnih sposobnosti okolja, v katerem živi divjad, vključno z odstrelom kot glavnim regulatorjem številčnosti populacij divjadi.

Izvajajo se ukrepi za vzpostavljanje in vzdrževanje življenjskega okolja divjadi, poleg tega pa se novoosnovano mladje zaščiti pred poškodbami, ki jih povzroča divjad.

Ukrepanje v primeru naravne ujme:

Načrt sanacije v ujmah poškodovanih gozdov  pripravi Zavod za gozdove Slovenije in vključuje:

  1. Sanitarno sečnjo
  2. Gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in vlak
  3. Obnovo poškodovanega gozda
  4. Preprečevalne in zatiralne ukrepe za morebitno širjenje škodljivih organizmov, erozije in drugih škodljivih procesov
  5. Nego poškodovanega gozda

Ob pojavu naravnih ujm večjega obsega je za sanacijo gozdov mogoče koristiti tudi evropska sredstva.

Ujme, motnje in obnove slovenskih gozdov

Ujme in motnje v gozdovih povzročajo dejavniki nežive narave, kot na primer veter, žled in sneg, ali žive narave, kot so žuželke, glive in bakterije. V zadnjih letih so slovenske gozdove prizadele številne naravne ujme. Tako je žled leta 2014 prizadel več kot polovico slovenskih gozdov, sledila sta večletna gradacija podlubnikov ter decembra 2017 močan vetrolom.

Posledice številnih ujm so manjši donos lastnikov gozdov, manjša bioekološka stabilnost gozdov, zmanjšan delež negovalnih sečenj, večja sanitarna sečnja ter več ogolelih gozdnih površin, katere je potrebno obnoviti. 

Z naravnim pomlajevanjem se obnovi kar 95 % slovenskih gozdov. Za ostale površine obnove in morebitne dopolnilne sadnje se uporablja sadike, vzgojene pod nadzorom v gozdnih drevesnicah. Sadike se vzgoji iz semen, nabranih v odobrenih in registriranih semenskih objektih v Sloveniji. Sadike gozdnega drevja na podlagi vsebine gozdnogojitvenega načrta in letnega programa gozdnogojitvenih del priskrbi zasebnim lastnikom gozdov Zavod za gozdove Slovenije.

Register dobaviteljev gozdnega reprodukcijskega materiala

Register dobaviteljev gozdnega reprodukcijskega materiala predstavlja seznam dobaviteljev, ki lahko skladno z Zakonom o gozdnem reprodukcijskem materialu tržijo reprodukcijski material.
Zaporedna številka Ime oziroma firma dobavitelja Naslov firma oziroma dobavitelja
1 BLS gozd, gozdarsko podjetje, d. o .o. Kapca, Polanska ulica 40, 9220 Lendava
2 Gozdarstvo Turnišče, gozdarske storitve, d. o .o. Ulica Štefana Kovača 6, 9224 Turnišče
3 Omorika podjetje za proizvodnjo, storitve in trgovino d. o .o. Koroška cesta 44, 2366 Muta
4 Trgovina z lesom, Franc Kreft s. p. Kutinci 5, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici
5 Drevesnica Štivan, kmetijstvo, trgovina in storitve d. o .o. Prestranek, Matenja vas 999, 6258 Prestranek
6 Zavod za gozdove Republike Slovenije Večna pot 2, 1000 Ljubljana
7 G2J, družba za hortikulturno dejavnost, d. o .o. Ljubljana, Prušnikova ulica 54, 1210 Ljubljana - Šentvid

Predlog načrta sanacije poškodovanih gozdov v požaru na Goriškem Krasu, od 15. julija do 29. julija 2022

Gozdni požar Goriški Kras je vzplamtel 15. julija, pogašen pa je bil 29. julija 2022. Obsegal je območje Slovenije in Italije. Za večino slovenskega Primorja je bila 20. julija 2022 razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja. Za gašenje požara je bil 17. julija 2022 aktiviran Državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju in preklican 1. avgusta 2022.

Požar Goriški Kras je doslej največji požar v Sloveniji, saj je zajel skupaj 3.707 ha površin, od tega 2.902 ha gozdov. Pogorela površina v Sloveniji in Italiji skupaj obsega okrog 4.500 ha. V požaru je bilo poškodovanih 2.004 ha zasebnih gozdov, 286 ha gozdov v državni lasti in 611 ha gozdov v lasti lokalnih skupnosti. Od skupno 2.902 ha poškodovanih gozdov jih je bilo za 2.503 ha poškodovanih do te mere, da jih je treba obnoviti.

Skupna prostornina poškodovanih dreves, ki zajema tisto drevje, ki je bilo poškodovano do te mere, da je ali bo odmrlo zaradi poškodb, znaša 177.051 m3, kar predstavlja 85 % od celotne prvotne lesne zaloge gozdnih sestojev na območju tega požarišča.

V predlogu načrta sanacije so vključeni ukrepi, ki jih načrtuje, dovoljuje ali določa Zavod za gozdove Slovenije, ki je pri načrtovanju ukrepov v največji možni meri upošteval predloge lastnikov gozdov, lokalnih skupnosti, strokovnih služb s področja varstva narave in varstva kulturne dediščine in ostalih deležnikov. Ukrepi so glede na obseg poškodb, poudarjenost funkcij gozdov, gozdna rastišča in glede na ogroženost gozda razdeljene v tri prioritete. 

Sanacija se je začela že leta 2022, večina načrtovanih del pa bo izvedena v letih 2023 in 2024. V gozdovih v lasti lokalnih skupnosti bodo načrtovani ukrepi izvedeni predvidoma do konca leta 2026, v ostalih gozdovih pa do konca leta 2028.

Obveznosti lastnika gozda pri sanaciji gozdov zaradi škodljivih abiotskih dejavnikov ali pojava škodljivih organizmov

Kadar gozd prizadenejo škodljivi abiotski dejavniki ali pride do prenamnožitve škodljivih organizmov, Zavod za gozdove Slovenije v skladu z Zakonom o gozdovih lastniku gozda z odločbo določi sanitarne sečnje, spravilo in odvoz okuženega ali z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja iz gozda na lokacijo, ki ne predstavlja nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov, preventivna varstvena dela ter rok, do kdaj jih mora opraviti.

V odločbi se zavezanca tudi opozori, da se bodo primeru nespoštovanja roka odrejeni ukrepi izvedli na podlagi upravne izvršbe.

Lastnik gozda začne z izvedbo sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del že pred izdajo odločbe, a mora o tem obvestiti Zavod za gozdove Slovenije.

Lastnik gozda, ki ga je treba obnoviti zaradi naravne ujme, je upravičen do:

  • financiranja preprečevalnih in preprečevalno zatiralnih ukrepov varstva gozdov,
  • sofinanciranja obnove v ujmi poškodovanih gozdov.

Podlaga za priglasitev financiranja in sofinanciranja ukrepov je odločba Zavoda za gozdove Slovenije in vključenost v program vlaganj v gozdove, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Dela morajo biti tudi načrtovana z gozdnogojitvenimi načrti.