Skoči do osrednje vsebine

V evropskem merilu velja Slovenija za eno izmed območij, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele. V prihodnosti lahko pričakujemo povečano število naravnih ujm v gozdovih, pa tudi več bolezni in škodljivcev gozdnega drevja.

Vpliv podnebnih sprememb na gozdove v Sloveniji

Vpliv višjih temperatur in spremenjenega padavinskega režima se že kaže v večjem številu dalj trajajočih in bolj intenzivnih ujm ter posledično spreminjanju sestave drevesnih vrst.

Mnogi odzivi so počasni in bodo vidni šele v prihodnosti, spet drugi pa so hitri in opazni. Najbolj očitne so spremembe rastne sezone in pozne slane (pozebe) ter zmanjšan delež smreke. Smreka na račun oslabelosti zaradi sušnih stresov in posledičnim napadov podlubnikov izgublja svoj delež v lesni zalogi predvsem na rastiščih, kjer je bila v preteklosti umetno vnesena in pospeševana.

Cilji prilagajanja na podnebne spremembe

S prilagoditvenimi in blažitvenimi ukrepi si  si prizadevamo ohranjati načrtno gospodarjenje z gospodarsko zanimivimi drevesnimi vrstami ter hkrati v najboljši možni meri skrbeti za funkcije gozda (mnogonamenskost).

Med cilji prilagajanja je tudi zmanjšanje izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti gozdarstva Slovenije ter povečevanje odpornosti in prilagoditvene sposobnosti slovenskih gozdov. Slednje se zagotavlja s sonaravnim gospodarjenjem, kamor štejemo:

  • naravno pomlajevanje,
  • sledenje naravnim procesom,
  • pospeševanje raznolikosti drevesnih vrst in razvojnih faz in
  • zagotavljanje genetske pestrosti.

Akcijski načrt prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam za leti 2010 in 2011

Glavne naloge in pristojnosti ministrstva

Ministrstvo v okviru svojih nalog spremlja stanje in pripravlja sistemske rešitve za zagotavljanje trajnostnega razvoja gozdov kot ekosistemov v smislu njihove biotske raznovrstnosti in vseh njihovih ekoloških, proizvodnih in socialnih funkcij.

Med ukrepe s področja prilagoditev in ublažitev podnebnih sprememb štejemo:

  • krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja,
  • izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje,
  • vzdrževanje in pridobivanje novega znanja glede podnebnih sprememb in prilagajanja nanje,
  • ukrepe gozdarske politike ter spremembe obstoječih predpisov,
  • krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstva pri prilagajanju gozdarstva podnebnim spremembam, zlasti v okviru EU.

Ukrepi varstva gozdov

Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut izvajata ukrepe varstva gozdov, spremljata biotsko ravnovesje v gozdovih, izdelujeta program varstva gozdov in načrte varstva gozdov pred požari ter načrte sanacije gozdov, opravljata pa tudi naloge poročevalsko in prognostično–diagnostične službe.

Ukrepi za ohranjanje biotskega ravnovesja v gozdovih:

  • ohranjanje in vzpostavljanje naravne sestave drevesnih vrst,
  • uravnoteženje razvojnih faz gozdov,
  • načrtno puščanje odmrlega drevja,
  • vzpostavljanje območij, ki so pomembna za prostoživeče živali in rastline
  • usklajeno razmerje med gozdom in divjadjo.

Dela v gozdu izvajamo tako, da čim manj ogrožajo gozdni ekosistem.

Ukrepi za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov:

  • izbira rastišču prilagojenih drevesnih vrst,
  • obnova gozdov po naravni poti,
  • pravočasna in dosledna ureditev sečišč,
  • izvajanje sečnje zunaj vegetacijske dobe oziroma dobe, ki je primerna za razvoj škodljivih organizmov,
  • hitra sanitarna sečnja, izvedba zatiralnih del in odvoz poškodovanega drevja iz gozda,
  • pravočasno determiniranje škodljivih organizmov ter odkrivanje žarišč škodljivih organizmov,
  • beljenje in hitra predelava sortimentov smreke, jelke, bora in bresta oziroma drugih napadenih drevesnih vrst, če je z vidika varstva gozdov to potrebno,
  • preventivni monitoring ter pravočasno in načrtno odkrivanje tujerodnih in invazivnih škodljivih organizmov.

Ukrepi za zatiranje škodljivih organizmov

Izvajamo jih, če je presežen prag škodljivosti za posamezen škodljivi organizem oziroma je ugotovljena njegova prenamnoženost, ki lahko povzroči drugo škodo v gozdovih.

Zatiralne ukrepi za podlubnike izvajamo:

– redno in pravočasno v žariščih podlubnikov s sanitarno sečnjo in izdelavo lubadark ter uničenjem podlubnikov na ostalem napadenem materialu,

– sistematično po vseh gozdovih s povečanim tveganjem za razvoj podlubnikov, ko se ugotovi, da je populacija podlubnikov prenamnožena, in sicer z nameščanjem lovnih nastav in njihovo izdelavo

Letak Varstvo gozdov pred podlubniki 

Ukrepi za zatiranje tujerodnih škodljivih organizmov

Tujerodni škodljivi organizmi predstavljajo večjo potencialno grožnjo našim gozdovom kot domorodne škodljive žuželke in glive ter škodljivi abiotski dejavniki.

Škodljive organizme razvrščamo v skupino karantenskih škodljivih organizmov, za katere se izvajajo uradni nadzor in ukrepi, ter skupino drugih škodljivih organizmov, za katere se izvajajo različne aktivnosti.

Za pravočasno odkrivanje navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov in drugih potencialno nevarnih škodljivih organizmov na ozemlju Slovenije se izvajajo načrtovani programi preiskav oz. monitoringa.

Brošura Tujerodne vrste v slovenskih gozdovih 

Ukrepi varstva gozdov pred požari

Za učinkovito preprečevanje in gašenje požarov v gozdovih z visoko stopnjo požarne ogroženosti se izdeluje in vzdržuje protipožarna infrastruktura, ki je temelj tako za učinkovito preventivo kot intervencije. Najpomembnejše so prometnice, protipožarne preseke in steze, ki omogočajo hiter dostop in ukrepanje ob pojavu požarov.

Več o varstvu gozdov pred požari

Ukrepi varstva gozdov pred škodami, ki jih povzroča divjad

Škodo, ki jo v gozdu povzroča divjad preprečujemo predvsem z usklajenim odnosom med gozdom in divjadjo. Javna gozdarska služba načrtuje ukrepe upravljanja z divjadjo v pogledu usklajevanja prehranskih in bivalnih sposobnosti okolja, v katerem živi divjad, vključno z odstrelom kot glavnim regulatorjem številčnosti populacij divjadi.

Izvajajo se ukrepi za vzpostavljanje in vzdrževanje življenjskega okolja divjadi, poleg tega pa se novo osnovano mladje zaščiti pred poškodbami, ki jih povzroča divjad.

Ukrepanje v primeru naravne ujme

Načrt sanacije v ujmah poškodovanih gozdov  pripravi Zavod za gozdove Slovenije, vključuje pa:

– sanitarno sečnjo;
– gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in vlak;
– obnovo poškodovanega gozda;
– preprečevalne in zatiralne ukrepe za morebitno širjenje škodljivih organizmov, erozije in drugih škodljivih procesov;
– nego poškodovanega gozda.

Ob pojavu naravnih ujm večjega obsega je za sanacijo gozdov mogoče koristiti tudi evropska sredstva.

Načrta sanacije gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah in požarih 2014 in 2107 

 

Motnje v slovenskih gozdovih

Dejavniki, ki povzročajo motnje v gozdovih so lahko abiotskega (veter, žled, sneg, …) in biotskega izvora (žuželke, glive, bakterije…). Slovenske gozdove so v zadnjih letih prizadele številne naravne ujme. Tako je žled v letu 2014 prizadel več kot polovico slovenskih gozdov, sledila je gradacija podlubnikov ter močan vetrolom decembra 2017.

Posledica številnih ujm v zadnjih letih je tudi večja sanitarna sečnja, ki je v letu 2017 dosegla kar 51 % celotnega poseka. Posledice ujm so različne:

- zmanjšan donos lastnikov gozdov,
- manjša bioekološka stabilnost gozdov,
- zmanjšan delež negovalnih sečenj,
- večji stroški gospodarjenja z gozdom.

 

Posek zaradi podlubnikov v gozdovih Slovenije po letih v obdobju 1995-2016 ter delež poseka zaradi podlubnikov v skupnem letnem poseku (vir: ZGS)

Obveznosti lastnika gozda pri sanaciji gozdov zaradi škodljivih abiotskih dejavnikov ali pojava škodljivih organizmov

Kadar gozd prizadenejo škodljivi abiotski dejavniki ali pride do prenamnožitve škodljivih organizmov, Zavod za gozdove Slovenije v skladu z Zakonom o gozdovih lastniku gozda z odločbo določi sanitarne sečnje, spravilo in odvoz okuženega ali z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja iz gozda na lokacijo, ki ne predstavlja nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov, preventivna varstvena dela ter rok, do kdaj jih mora opraviti.

V odločbi se zavezanca tudi opozori, da se bodo  primeru nespoštovanja roka odrejeni ukrepi izvedli na podlagi upravne izvršbe.

Lastnik gozda začne z izvedbo sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del že pred izdajo odločbe, a mora o tem obvestiti Zavod za gozdove Slovenije.

Lastnik gozda, ki ga je treba obnoviti zaradi naravne ujme, je upravičen do:

  • financiranja preprečevalnih in preprečevalno zatiralnih ukrepov varstva gozdov,
  • sofinanciranja obnove v ujmi poškodovanih gozdov.

Podlaga za priglasitev financiranja in sofinanciranja ukrepov je odločba Zavoda za gozdove Slovenije in vključenost v program vlaganj v gozdove, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Dela morajo biti tudi načrtovana z gozdnogojitvenimi načrti.

Zakonodaja

Iskalnik