Skoči do osrednje vsebine

Glavni namen gozdnogospodarskega načrtovanja je zagotavljanje ekološke, socialne in proizvodne funkcije gozdov. Z gozdovi gospodarimo na podlagi načrtov gozdnogospodarskih območij, načrtov gozdnogospodarskih enot in gozdno gojitvenih načrtov.

Izdelava gozdnogospodarskih načrtov

Gozdnogospodarske načrte izdelujejo pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Ta naloga je določena v Zakonu o gozdovih in se v celoti financira iz proračuna Republike Slovenije. Načrti se izdelajo za vse gozdove, ne glede na lastništvo in ob upoštevanju posebnosti na posameznih območjih.

Lastnik gozda mora s svojim gozdom gospodariti v skladu z gozdnogospodarskim in gozdnogojitvenim načrtom. Pravico ima sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrta. Potrebe, predlogi in zahteve lastnikov se v največji možni meri upoštevajo skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami.

Zgodovina načrtovanja v Sloveniji

Slovenija se lahko v evropskem merilu pohvali z bogato zgodovino načrtovanja. Mejniki so:

  • Prva ureditev donosov lesa iz idrijskih gozdov iz leta 1724
  • Flameckov načrt za tolminske gozdove iz leta 1770, prvi pravi gozdnogospodarski načrt na Slovenskem
  • Načrti dr. Leopolda Hufnagla in Heinricha Schollmayerja s konca 19. stoletja za območje Kočevske in Notranjske.
  • Leta 1947 sprejet Zvezni zakon o gozdovih, ki je predvidel izdelavo gozdnogospodarskih načrtov za vse gozdove, ne glede na lastništvo.
  • V letu 1948 so bila tudi okvir za načrtovanje in gospodarjenje z gozdovi.
  • Prva inventura slovenskih gozdov je bila opravljena v letu 1947, druga pa v letu 1951.

Prvi gozdnogospodarski načrti območij za vseh 14 gozdnogospodarskih območij so bili izdelani za obdobje 1971-1980.

Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij

Gozdnogospodarska območja so zaokrožene ozemeljske ekosistemske celote, ki se določijo za zagotavljanje trajnosti gozdov in načrtovanje, usmerjanje in spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo. V Sloveniji imamo 14 gozdnogospodarskih območij, ki se delijo na več kot 220 gozdnogospodarskih enot. 

 Območni načrti se izdelajo na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije, ki zajemajo:

  • analizo stanja in razvoj gozdov iz gozdnogospodarskih načrtov enot,
  • oceno stanja, razvoj populacij in odvzem divjadi,
  • izvedena dela v življenjskem okolju divjadi,
  • povzročene škode ter popis poškodovanosti gozdnega mladja ter
  • presojo gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo.

Leta 2010 so bili gozdnogospodarski načrti območij prvič izdelani istočasno kot lovsko upravljavski načrti območij. Trenutno veljajo območni gozdnogospodarski načrti za ureditveno obdobje 2011-2020. Območne načrte za novo ureditveno obdobje 2021-2030 in njihovo okoljsko poročilo bo Zavod za gozdove Slovenije predstavil javnosti v letu 2022 v procesih javne razgrnitve in javne obravnave. 

Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot

Ureditvena obdobja za gozdnogospodarske načrte gozdnogospodarskih enot so določena z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarskih območij. Vsako leto se izdela približno desetina vseh gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot oz. zbere podatke o gozdovih na desetini celotne površine gozdov v Sloveniji. Posamezni načrti gozdnogospodarskih enot so predstavljeni v pregledovalniku Zavoda za gozdove Slovenije.

Njihovo ureditveno obdobje ni enako obdobju veljavnosti gozdnogospodarskega načrta. Gozdnogospodarski načrt postane veljaven po objavi pravilnika o njegovem sprejemu. Dokler novi načrt ni sprejet, se kot podlaga za gospodarjenje z gozdom uporablja dotedanji načrt, ne glede na pretek njegovega ureditvenega obdobja.

Zaporedje postopkov sprejema načrta:

  • priprava osnutka na podlagi zbiranja in analize podatkov o stanju gozdov in preteklega gospodarjenja z njimi, določitev funkcij gozdov, intenzivnosti in ciljev gospodarjenja z gozdom;
  • javna razgrnitev in obravnava osnutka gozdnogospodarskega načrta ter sprejemanje pripomb lastnikov gozdov in druge zainteresirane javnosti;
  • priprava predloga gozdnogospodarskega načrta in pridobitev mnenj zavodov za varstvo narave oziroma kulturne dediščine, in mnenja lokalnih skupnosti, na območju katerih leži gozdnogospodarska enota.
  • objava pravilnika o sprejemu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote v Uradnem listu.

Javne razgrnitve in javne obravnave osnutkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot

  • Javna razgrnitev osnutkov gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij ureditvenega obdobja 2021 – 2030

    Datum objave sklepa: 18. 7. 2022

    Javna razgrnitev osnutkov gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij ureditvenega obdobja 2021 – 2030 poteka od 26. julija 2022 do 2. septembra 2022.

    Kraji in časi javne razgrnitve ter javne obravnave osnutkov so razvidni iz preglednice, ki je priloga tega sklepa. Dostop do dokumentov osnutkov bo v času javne razgrnitve možen tudi preko spletne strani Zavoda za gozdove Slovenije.
    Načrti

Gozdnogojitveni načrti

Gozdnogojitveni načrt je izvedbeni načrt gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, v katerem se po posameznih gozdnih ekosistemih oziroma njihovih delih določijo:

  • gozdnogojitveni cilji, smernice in ukrepi za gospodarjenje;
  • obseg, intenzivnost in nujnost gojitvenih in varstvenih del;
  • območja, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna;
  • časovni in prostorski obseg sečenj;
  • načini in pogoji za pridobivanje lesa;
  • smernice in dela za sočasno ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozda.

V nasprotju z načrti območij in enot se gozdnogojitveni stalno dopolnjuje. Lastnik gozda lahko pobudo za prenovo gozdnogojitvenega načrta poda kadarkoli, lastnosti gozda in predvidene ukrepe pa spremlja preko izpisa podatkov o gozdu za gozdno parcelo. Njihovi predlogi se pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta upoštevajo, če niso v nasprotju z gozdnogospodarskim načrtom. O morebitnih sporih glede gozdnogojitvenih načrtov odloča ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.

Na podlagi gozdnogojitvenega načrta se izda odločba v upravnem postopku, s katero se določijo:

  • gojitvena dela za obnovo gozdov in nego mladja do vključno nege letvenjaka;
  • varstvena dela;
  • usmeritve ter roki za izvedbo in ponovitev posameznih gojitvenih in varstvenih del;
  • količina in struktura dreves za največji možni posek;
  • usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa ter
  • obdobje, za katero je odločba izdana.