Pomoč Slovenije državljanom Ukrajine

Pridobitev začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine

Od 10. marca 2022 lahko v Sloveniji osebe, ki so zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil zapustile Ukrajino, zaprosijo za status začasne zaščite.

Upravičenci

Do začasne zaščite so upravičene naslednje kategorije oseb, ki so prebivale v Ukrajini pred 24. februarjem 2022:

• državljani Ukrajine,
• osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav, ki niso državljani Ukrajine in so bili v Ukrajini upravičeni do mednarodne zaščite ali druge enakovredne nacionalne zaščite,
• družinski člani oseb iz prve in druge alineje tega odstavka,
• osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav, ki niso državljani Ukrajine in so v Ukrajini prebivali na podlagi veljavnega dovoljenja za stalno prebivanje ter se ne morejo vrniti v svojo državo ali regijo izvora na varen in trajen način.

Postopek

Razseljeni osebi, ki v času trajanja začasne zaščite ob vstopu v Republiko Slovenijo izjavi, da namerava v Republiki Sloveniji zaprositi za status začasne zaščite, se dovoli vstop v državo.

Po vstopu v državo mora oseba najprej  opraviti registracijski postopek na policiji, kjer ji v njej razumljivem jeziku izročijo informacije o nadaljnjem postopku ter kopijo registracijskega lista.

Prosilec mora v treh delovnih dneh po končanem registracijskem postopku vložiti vlogo (vloga pravilnik) za priznanje statusa začasne zaščite pri upravni enoti, ki je lahko katerakoli upravna enota, ne glede na območje, na katerem prosilec biva, in predložiti fotografijo, ki kaže njegovo pravo podobo, ter dokazila, ki jih ima na razpolago in so pomembna za odločanje o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite. Upravna enota o prejemu vloge izda potrdilo, ki služi za dokazovanje upravičenosti do pravic prosilca za začasno zaščito do izdaje izkaznice.

Prosilec mora v postopkih ves čas sodelovati z upravno enoto, ki vodi postopek, ji omogočiti dostop do dokazov, predložiti vse listine in potrdila. Molk prosilca se lahko šteje za umik prošnje za začasno zaščito.

Upravna enota odloči o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite in v primeru ugodene prošnje izda izkaznico, s katero oseba z začasno zaščito izkazuje istovetnost in velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Izkaznica osebe z začasno zaščito velja, dokler traja začasna zaščita. Izkaznice, ki so bile izdane na podlagi prejšnjega zakona, ostanejo v veljavi do prenehanja njihove veljavnosti.

Mladoletniku brez spremstva se pred začetkom postopka o priznanju statusa začasne zaščite postavi skrbnik za posebni primer v skladu z družinskim zakonikom. Upravna enota vlogo za priznanje začasne zaščite obravnava prednostno.

Osebe so v postopkih za priznanje začasne zaščite oproščene plačevanja taks.

Po pridobitvi začasne zaščite je potrebno na upravni enoti prijaviti začasno prebivališče.

Prenehanje začasne zaščite

Če vam je začasna zaščita prenehala  iz razlogov pridobitve državljanstva druge države, katere zaščito uživate, zaradi poteka trajanja začasne zaščite ali odpovedi statusu začasne zaščite, lahko v desetih dneh po prenehanju statusa začasne zaščite pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji zaprosite za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za katerikoli namen, ki ga določa zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. Ob pravočasno vloženi prošnji vam bo upravna enota izdala potrdilo, ki velja kot dovoljenje za prebivanje do dokončne odločitve o prošnji oziroma v primeru izdaje enotnega dovoljenja, do pravnomočne odločitve o prošnji.

Če ste v času, ko vam je status začasne zaščite prenehal, zaposleni ali opravljate delo oziroma opravljate delo kot samozaposlena oseba in ste pravočasno vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje, lahko na podlagi izdanega potrdila o vloženi prošnji za izdajo enotnega dovoljenja prebivate in delate v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o vaši prošnji.

Po prenehanju začasne zaščite se za osebe, ki so takšno zaščito imele, glede zapustitve Republike Slovenije uporabljajo določbe Zakona o tujcih.

Prebivanje po poteku časa trajanja začasne zaščite

V primeru, da vam je status začasne zaščite prenehal zaradi poteka časa trajanja začasne zaščite in predhodno niste zaprosili za dovoljenje za prebivanje za katerikoli namen, lahko v Republiki Sloveniji prebivate največ 30 dni po poteku časa trajanja začasne zaščite.

Če  obstajajo zdravstveni razlogi zaradi katerih se ne morete vrniti v državo ali regijo izvora, morate pred potekom časa začasne zaščite, vložiti prošnjo za dovolitev prebivanja v Republiki Sloveniji po prenehanju začasne zaščite. Na podlagi strokovnega mnenja zdravstvene komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje, vam je z odločbo lahko priznano bivanje po poteku začasne zaščite za čas trajanja zdravstvenih razlogov. Do prebivanja po prenehanju časa trajanja začasne zaščite bodo upravičeni tudi vaši  družinski člani, ki z  vami prebivajo v Republiki Sloveniji.

Mladoletnim osebam in osebam, ki so v tekočem šolskem letu dopolnile 18 let in ki se šolajo v Republiki Sloveniji, ter njihovim družinskim članom, se na podlagi prošnje in prejete dokončne odločitve o prošnji, lahko dovoli bivanje po prenehanju začasne zaščite do izteka tekočega šolskega leta.

Pravice in dolžnosti

Pravice prosilcev za začasno zaščito

Prosilec za začasno zaščito ima pravico do: 

• prebivanja v Republiki Sloveniji,
• informiranja v jeziku, ki ga razume,
• nastanitve,
• prehrane, obleke, obutve ter higienskih potrebščin, če je nastanjen v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti,
• nujnega zdravljenja,
• izobraževanja,
• subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence. 

Pravice oseb z začasno zaščito

 Oseba, ki ji je priznana začasna zaščita, ima poleg pravice do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji tudi pravico do:

• nastanitve in prehrane,
• denarne pomoči,
• denarne pomoči za zasebno nastanitev,
• zdravstvenega varstva,
• posebne oblike denarne pomoči po smrti družinskega člana in do posebne oblike denarne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba,
• dostopa na trg dela,
• predšolske vzgoje in izobraževanja,
• subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence;
• žepnine,
• celovitosti družine in združevanja družine,
• obveščenosti o pravicah in dolžnostih,
• pomoči pri uveljavljanju pravic iz tega zakona in pri vključevanju v družbo.

Dolžnosti prosilcev in oseb z začasno zaščito

Prosilec in oseba z začasno zaščito mora spoštovati ustavno ureditev, predpise in druge splošne akte v Republiki Sloveniji ter ukrepe državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Pristojne organe mora obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah ali spremembah, ki vplivajo na uveljavljanje njenih pravic in izvrševanje dolžnosti na predpisanem obrazcu. Spremembe ali nova dejstva in okoliščine sporoči v osmih dneh od dneva, ko je oseba zanje izvedela.

Oseba z začasno zaščito mora uradu na predpisanem obrazcu (Odsotnost) sporočiti tudi svojo odsotnost iz nastanitvenega centra ali druge nastanitvene kapacitete za več kot 24 ur in odsotnost iz Republike Slovenije za več kot 15 dni.

Odsotnost iz nastanitvenega centra ali druge nastanitvene kapacitete, ki je daljša od treh dni in ob odhodu ni bila sporočena uradu, je kršitev hišnega reda, za katero se izreče ukrep odpovedi nastanitve.

Nastanitev oseb z začasno zaščito

Urad za oskrbo in integracijo migrantov skrbi za primerno namestitev prosilcev in oseb z začasno zaščito, ki to potrebujejo. Sprejem oseb izvaja v nastanitvenem centru v Logatcu, od tam pa jih nastanjuje v proste kapacitete nastanitvenih centrov in drugih nastanitvenih kapacitet.

Pred nastanitvijo prosilca za začasno zaščito v nastanitveni center ali drugo nastanitveno kapaciteto se opravi preventivni zdravstveni pregled.  Oseba mora spoštovati določila hišnega reda, ki so predpisana v uredbi Uredba. Zakon določa kršitve hišnega reda in ukrepe, ki se lahko izrečejo ob kršitvah. Na oglasnih deskah nastanitvenih centrov in drugih nastanitvenih kapacitet je objavljen izvleček hišnega reda in ukrepov ob njegovih kršitvah ter uredba, oboje tudi v jeziku, ki ga osebe razumejo.

Prosilca in osebo z začasno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva, urad na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo nastani v institucijo, ki je zanjo primerna in kjer sta ji zagotovljeni ustrezna obravnava in oskrba, k odraslim sorodnikom ali osebi, ki je skrbela za mladoletno osebo po prihodu v Republiko Slovenijo.

Oseba z začasno zaščito se lahko odloči tudi za zasebno nastanitev. Prav tako se za zasebno nastanitev lahko odloči prosilec, vendar na lastne stroške.

Nastanitev v institucionalno varstvo

Prosilec in oseba z začasno zaščito se v institucionalno varstvo nameščata pod enakimi pogoji in po enakih postopkih kot državljani Republike Slovenije. Če namestitev v institucionalno varstvo ni možna, lahko urad za zagotavljanje ustrezne nege in oskrbe izbere primernega zunanjega izvajalca.

Pridobitev davčne številke in bančnega računa v Sloveniji

Za uveljavljanje finančnih pomoči boste potrebovali davčno številko in bančni račun.

Za davčno številko lahko zaprosite že pred pridobitvijo začasne zaščite. Potrebno je izpolniti obrazec DR-02, ki ga oddate na finančnem uradu:

• osebno (s seboj morate imeti identifikacijski dokument) ali
• po pošti (priložiti morate fotokopijo identifikacijskega dokumenta).

Finančni urad vam bo davčno številko poslal po pošti na naslov, naveden v obrazcu, v najkrajšem možnem času.

Za odprtje bančnega računa potrebujete identifikacijski dokument (izkaznico začasne zaščite, potni list), potrdilo o prijavljenem prebivališču in davčno številko. Račun lahko odprete na katerikoli banki.

Imeti in uporabljati plačilni račun je vaša pravica. Če vam banka zavrne odprtje transakcijskega računa, vam je dolžna ponuditi odprtje osnovnega plačilnega računa. V primeru, da vam banka tega ne ponudi, se lahko pritožite vodstvu banke. Če banka kljub temu še vedno noče odpreti osnovnega plačilnega računa, se lahko pritožite na Banko Slovenije.

Uvoz in registracija avtomobilov iz Ukrajine

Zakon o motornih vozilih določa, da so vozila, registrirana v tujini, lahko udeležena v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če imajo registrsko tablico in veljavno listino o registraciji vozila. Vozilo mora biti označeno z oznako države, v kateri je registrirano. Oznaka države je predpisana v veljavni mednarodni konvenciji o cestnem prometu in je razvidna iz posebne nalepke ali registrske tablice.

Ne glede na prejšnji odstavek so lahko v cestnem prometu udeležena tudi vozila, označena s tujimi preskusnimi ali začasnimi tablicami, če so tehnično brezhibna, imajo sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti v mednarodnem prometu in veljavno listino za preskusno vožnjo ali veljavno listino o registraciji.

Nadalje pa zakon določa, da morajo v Republiki Sloveniji biti registrirana vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo na podlagi potrdila o prijavi prebivanja ali dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v njej prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ali državljani Republike Slovenije, ki imajo v njej le začasno prebivališče. Ta vozila se morajo registrirati v Republiki Sloveniji v 30 dneh od prijave stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Za ta vozila se izda prometno dovoljenje z veljavnostjo do enega leta.

V namen registracije vozila v Republiki Sloveniji, ki je /je bilo registrirano v Ukrajini, mora vozilo v postopek uvoza (carinski postopek), ki ga vodi Finančna uprava Republike Slovenije, nato v postopek posamične odobritve vozila, ki ga vodi tehnična služba, pooblaščena od Javne agencije RS za varnost promet, ki za vozilo, v kolikor ustreza evropskim pogojem, izda Potrdilo o skladnosti vozila.

Nazadnje lastnik vozila vozilo registrira pri registracijski organizaciji v kolikor so k vlogi priložena naslednja dokazila:

1. 1.  dokazilo o lastništvu vozila (ni potrebno, če je lastništvo razvidno iz dokumenta iz druge ali tretje alineje);
   2. zadnje tuje prometno dovoljenje oziroma drugo ustrezno javno listino, ki je dokazilo o lastništvu vozila po predpisih tuje države, v kateri je bilo vozilo nazadnje registrirano, če vozilo ni bilo registrirano v Republiki Sloveniji;
   3. zadnje slovensko prometno dovoljenje, če je bilo vozilo registrirano v Republiki Sloveniji oziroma ustrezno potrdilo, če je zadnje slovensko prometno dovoljenje izgubljeno ali ukradeno in vsa dokazila o spremembi lastništva vozila od zadnje registracije vozila;
   4. dokazilo o lastništvu posameznih delov vozila, ki so bili naknadno vgrajeni, če se zaradi take naknadne vgradnje spremenijo podatki o vozilu, vpisani v prometno dovoljenje;
   5. potrdilo o skladnosti oziroma soglasje k registraciji, če gre za vozilo, za katero mora biti v skladu z zakonom taka listina izdana, v kolikor to ni razvidno iz evidence registriranih vozil;
   6. dokazilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, pri vozilih za javni prevoz potnikov pa tudi dokazilo o zavarovanju potnikov;
   7. dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila, če to ni razvidno iz evidence registriranih vozil;
   8. dokazilo o poravnani letni dajatvi za uporabo vozila v cestnem prometu;
   9. dokazilo o plačilu predpisanih taks in drugih obveznosti;
   10. dokazilo o istovetnosti stranke (za fizične osebe veljavna listina, opremljena s fotografijo osebe, ki jo je izdal državni organ, za pravne osebe pa dokazilo o registraciji pravne osebe in pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe);
   11. soglasje uporabnika vozila, v kolikor lastnik vozila nima ustreznega vozniškega dovoljenja za kategorijo vozila;
   12. vozniško dovoljenje uporabnika vozila, če podatka o veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorijo vozila, ki se registrira, ni mogoče dobiti iz uradne evidence o voznikih;
   13. dokazila, ki so potrebna na podlagi drugih predpisov.

Navedena registracija vozila je seveda obvezna, če se bo vozilo uporabljalo v cestnem prometu naše države.

Umik namere/prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji

Za začasno zaščito lahko zaprosite tudi v primeru, da ste že podali prošnjo za mednarodno zaščito. Pri tem vam svetujemo, da za vsakega družinskega člana čitljivo izpolnite spodnji obrazec in ga podpisanega pošljete na spmz.mnz@gov.si, ali pa umik uredite na policiji. To lahko storite kadar koli med postopkom do vročitve odločitve o mednarodni zaščiti.

Umik namere/prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji