Pomoč Slovenije državljanom Ukrajine

Pridobitev začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine

Od 10. marca 2022 lahko v Sloveniji osebe, ki so zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil zapustile Ukrajino, zaprosijo za status začasne zaščite.

Upravičenci

Do začasne zaščite so upravičene naslednje kategorije oseb, ki so prebivale v Ukrajini pred 24. februarjem 2022:

• državljani Ukrajine,
• osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav, ki niso državljani Ukrajine in so bili v Ukrajini upravičeni do mednarodne zaščite ali druge enakovredne nacionalne zaščite,
• družinski člani oseb iz prve in druge alineje tega odstavka,
• osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav, ki niso državljani Ukrajine in so v Ukrajini prebivali na podlagi veljavnega dovoljenja za stalno prebivanje ter se ne morejo vrniti v svojo državo ali regijo izvora na varen in trajen način.

Postopek

Razseljeni osebi, ki v času trajanja začasne zaščite ob vstopu v Republiko Slovenijo izjavi, da namerava v Republiki Sloveniji zaprositi za status začasne zaščite, se dovoli vstop v državo.

Po vstopu v državo mora oseba najprej  opraviti registracijski postopek na policiji, kjer ji v njej razumljivem jeziku izročijo informacije o nadaljnjem postopku ter kopijo registracijskega lista.

Prosilec mora v treh delovnih dneh po končanem registracijskem postopku vložiti vlogo (vloga pravilnik) za priznanje statusa začasne zaščite pri upravni enoti, ki je lahko katerakoli upravna enota, ne glede na območje, na katerem prosilec biva, in predložiti fotografijo, ki kaže njegovo pravo podobo, ter dokazila, ki jih ima na razpolago in so pomembna za odločanje o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite. Upravna enota o prejemu vloge izda potrdilo, ki služi za dokazovanje upravičenosti do pravic prosilca za začasno zaščito do izdaje izkaznice.

Prosilec mora v postopkih ves čas sodelovati z upravno enoto, ki vodi postopek, ji omogočiti dostop do dokazov, predložiti vse listine in potrdila. Molk prosilca se lahko šteje za umik prošnje za začasno zaščito.

Upravna enota odloči o vlogi za priznanje statusa začasne zaščite in v primeru ugodene prošnje izda izkaznico, s katero oseba z začasno zaščito izkazuje istovetnost in velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Izkaznica osebe z začasno zaščito velja, dokler traja začasna zaščita. Izkaznice, ki so bile izdane na podlagi prejšnjega zakona, ostanejo v veljavi do prenehanja njihove veljavnosti.

Mladoletniku brez spremstva se pred začetkom postopka o priznanju statusa začasne zaščite postavi skrbnik za posebni primer v skladu z družinskim zakonikom. Upravna enota vlogo za priznanje začasne zaščite obravnava prednostno.

Osebe so v postopkih za priznanje začasne zaščite oproščene plačevanja taks.

Po pridobitvi začasne zaščite je potrebno na upravni enoti prijaviti začasno prebivališče.

Prenehanje začasne zaščite

Če vam je začasna zaščita prenehala  iz razlogov pridobitve državljanstva druge države, katere zaščito uživate, zaradi poteka trajanja začasne zaščite ali odpovedi statusu začasne zaščite, lahko v desetih dneh po prenehanju statusa začasne zaščite pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji zaprosite za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za katerikoli namen, ki ga določa zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. Ob pravočasno vloženi prošnji vam bo upravna enota izdala potrdilo, ki velja kot dovoljenje za prebivanje do dokončne odločitve o prošnji oziroma v primeru izdaje enotnega dovoljenja, do pravnomočne odločitve o prošnji.

Če ste v času, ko vam je status začasne zaščite prenehal, zaposleni ali opravljate delo oziroma opravljate delo kot samozaposlena oseba in ste pravočasno vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje, lahko na podlagi izdanega potrdila o vloženi prošnji za izdajo enotnega dovoljenja prebivate in delate v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o vaši prošnji.

Po prenehanju začasne zaščite se za osebe, ki so takšno zaščito imele, glede zapustitve Republike Slovenije uporabljajo določbe Zakona o tujcih.

Prebivanje po poteku časa trajanja začasne zaščite

V primeru, da vam je status začasne zaščite prenehal zaradi poteka časa trajanja začasne zaščite in predhodno niste zaprosili za dovoljenje za prebivanje za katerikoli namen, lahko v Republiki Sloveniji prebivate največ 30 dni po poteku časa trajanja začasne zaščite.

Če  obstajajo zdravstveni razlogi zaradi katerih se ne morete vrniti v državo ali regijo izvora, morate pred potekom časa začasne zaščite, vložiti prošnjo za dovolitev prebivanja v Republiki Sloveniji po prenehanju začasne zaščite. Na podlagi strokovnega mnenja zdravstvene komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje, vam je z odločbo lahko priznano bivanje po poteku začasne zaščite za čas trajanja zdravstvenih razlogov. Do prebivanja po prenehanju časa trajanja začasne zaščite bodo upravičeni tudi vaši  družinski člani, ki z  vami prebivajo v Republiki Sloveniji.

Mladoletnim osebam in osebam, ki so v tekočem šolskem letu dopolnile 18 let in ki se šolajo v Republiki Sloveniji, ter njihovim družinskim članom, se na podlagi prošnje in prejete dokončne odločitve o prošnji, lahko dovoli bivanje po prenehanju začasne zaščite do izteka tekočega šolskega leta.

Pravice in dolžnosti

Pravice prosilcev za začasno zaščito

Prosilec za začasno zaščito ima pravico do: 

• prebivanja v Republiki Sloveniji,
• informiranja v jeziku, ki ga razume,
• nastanitve,
• prehrane, obleke, obutve ter higienskih potrebščin, če je nastanjen v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti,
• nujnega zdravljenja,
• izobraževanja,
• subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence. 

Pravice oseb z začasno zaščito

 Oseba, ki ji je priznana začasna zaščita, ima poleg pravice do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji tudi pravico do:

• nastanitve in prehrane,
• denarne pomoči,
• denarne pomoči za zasebno nastanitev,
• zdravstvenega varstva,
• posebne oblike denarne pomoči po smrti družinskega člana in do posebne oblike denarne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba,
• dostopa na trg dela,
• predšolske vzgoje in izobraževanja,
• subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence;
• žepnine,
• celovitosti družine in združevanja družine,
• obveščenosti o pravicah in dolžnostih,
• pomoči pri uveljavljanju pravic iz tega zakona in pri vključevanju v družbo.

Dolžnosti prosilcev in oseb z začasno zaščito

Prosilec in oseba z začasno zaščito mora spoštovati ustavno ureditev, predpise in druge splošne akte v Republiki Sloveniji ter ukrepe državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Pristojne organe mora obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah ali spremembah, ki vplivajo na uveljavljanje njenih pravic in izvrševanje dolžnosti na predpisanem obrazcu. Spremembe ali nova dejstva in okoliščine sporoči v osmih dneh od dneva, ko je oseba zanje izvedela.

Oseba z začasno zaščito mora uradu na predpisanem obrazcu (Odsotnost) sporočiti tudi svojo odsotnost iz nastanitvenega centra ali druge nastanitvene kapacitete za več kot 24 ur in odsotnost iz Republike Slovenije za več kot 15 dni.

Odsotnost iz nastanitvenega centra ali druge nastanitvene kapacitete, ki je daljša od treh dni in ob odhodu ni bila sporočena uradu, je kršitev hišnega reda, za katero se izreče ukrep odpovedi nastanitve.

Nastanitev oseb z začasno zaščito

Urad za oskrbo in integracijo migrantov skrbi za primerno namestitev prosilcev in oseb z začasno zaščito, ki to potrebujejo. Sprejem oseb izvaja v nastanitvenem centru v Logatcu, od tam pa jih nastanjuje v proste kapacitete nastanitvenih centrov in drugih nastanitvenih kapacitet.

Pred nastanitvijo prosilca za začasno zaščito v nastanitveni center ali drugo nastanitveno kapaciteto se opravi preventivni zdravstveni pregled.  Oseba mora spoštovati določila hišnega reda, ki so predpisana v uredbi Uredba. Zakon določa kršitve hišnega reda in ukrepe, ki se lahko izrečejo ob kršitvah. Na oglasnih deskah nastanitvenih centrov in drugih nastanitvenih kapacitet je objavljen izvleček hišnega reda in ukrepov ob njegovih kršitvah ter uredba, oboje tudi v jeziku, ki ga osebe razumejo.

Prosilca in osebo z začasno zaščito, ki je mladoletnik brez spremstva, urad na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo nastani v institucijo, ki je zanjo primerna in kjer sta ji zagotovljeni ustrezna obravnava in oskrba, k odraslim sorodnikom ali osebi, ki je skrbela za mladoletno osebo po prihodu v Republiko Slovenijo.

Oseba z začasno zaščito se lahko odloči tudi za zasebno nastanitev. Prav tako se za zasebno nastanitev lahko odloči prosilec, vendar na lastne stroške.

Nastanitev v institucionalno varstvo

Prosilec in oseba z začasno zaščito se v institucionalno varstvo nameščata pod enakimi pogoji in po enakih postopkih kot državljani Republike Slovenije. Če namestitev v institucionalno varstvo ni možna, lahko urad za zagotavljanje ustrezne nege in oskrbe izbere primernega zunanjega izvajalca.

Finančne pomoči

Finančne pomoči, ki se uveljavljajo pri Uradu za oskrbo in integracijo migrantov:

Žepnina

Osebi z začasno zaščito, ki je nastanjena v nastanitvenem centru ali v drugi nastanitveni kapaciteti, kjer je zagotovljena prehrana in je brez dohodkov, prejemkov in premoženja oziroma ji preživljanja ne zagotavljajo zavezanci je upravičena do žepnine. Do žepnine ni upravičena oseba, ki ni prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, čeprav bi se lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, štela za brezposelno osebo.

Na podlagi izjave osebe z začasno zaščito urad dodeli žepnino in o tem izda potrdilo, na katerem je navedeno obdobje prejemanja žepnine. Žepnina se dodeli za obdobje šest mesecev, izplačuje pa se mesečno.

Oseba pridobi pravico do žepnine s prvim dnem naslednjega meseca po tem, ko je podala izjavo.

Višina mesečne žepnine znaša 30 % osnovnega zneska minimalnega dohodka, za ženske nad 63 let in moške nad 65 let pa 55 % osnovnega zneska minimalnega dohodka in se zaokroži na celo število. Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. aprila 2025 znaša 494,09 evra.

Po dveh letih od priznanja statusa začasne zaščite se višina žepnine zmanjša za 50%.

Pri dodelitvi žepnine se upoštevajo enaki dohodki, prejemki in premoženje, kot se upoštevajo pri dodelitvi denarne pomoči.

Denarna pomoč

Oseba z začasno zaščito, ki prebiva v Republiki Sloveniji in ni nastanjena v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti, kjer ji je zagotovljena prehrana, je brez zadostnih dohodkov, prejemkov, premoženja oziroma zavezancev in je prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, če je lahko, je upravičena do denarne pomoči.

Denarna pomoč se določi v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka po naslednjih merilih:

1. za prvo odraslo osebo 85 %;
2. za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 42 %;
3. za otroka, dokler ga je vlagatelj dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, 44 %;
4. za otroka iz prejšnje točke, ki živi v enostarševski družini, 62 %;
5. za mladoletnika brez spremstva 85 %;
6. za ženske nad 63 let in moške nad 65 let, ne glede na to, ali je prva ali naslednja odrasla oseba, 110 %.

Denarna pomoč se dodeli od dneva vložitve vloge, če jo vlagatelj na ta dan že prejema, pa od naslednjega dne po poteku obdobja, za katero je bila pomoč že dodeljena.

Denarna pomoč se dodeli kot ena denarna pomoč za vso družino, praviloma za šest mesecev.

Denarna pomoč za zasebno nastanitev

Osebe z začasno zaščito, ki prebiva v Republiki Sloveniji in ni nastanjena v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti in ki izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči ter ima sklenjeno najemno pogodbo ali dogovor o uporabi nepremičnine, je upravičena do mesečne denarne pomoči za zasebno nastanitev.

Višina denarne pomoči za zasebno nastanitev za vlagatelja in posameznega družinskega člana vlagatelja se določi glede na število oseb, ki se skupaj zasebno nastanijo. Določi se v odstotku od osnovnega zneska minimalnega dohodka, veljavnega na dan vložitve vloge za denarno pomoč za zasebno nastanitev, in sicer:

Znesek denarne pomoči za zasebno nastanitev se po dveh letih od priznanja statusa začasne zaščite zmanjša za 15%.

Denarna pomoč za zasebno nastanitev se dodeli za čas trajanja najemne pogodbe ali dogovora o uporabi nepremičnine, vendar največ za šest mesecev, razen prva denarna pomoč za zasebno nastanitev, ki se dodeli od dneva vložitve vloge do vključno zadnjega dne šestega meseca, ki sledi mesecu vložitve vloge. 

Podaja vlog za denarno pomoč in denarno pomoč za zasebno nastanitev

Vloga za uveljavljanje pravice do denarne pomoči  se vloži po pošti ali osebno v času uradnih ur na Urad za oskrbo in integracijo migrantov. 

K vlogi je treba priložiti:

• izpis vseh transakcij na vseh plačilnih in denarnih računih osebe z začasno zaščito, njenih družinskih članov in zavezancev za pretekle tri mesece pred mesecem vložitve vloge,
• izpis stanja na vseh plačilnih in denarnih računih osebe z začasno zaščito, njenih družinskih članov in zavezancev na dan vložitve vloge,
• kopijo pogodbe o zaposlitvi oziroma kopije drugih pogodb v zvezi z opravljanjem dela ter
• druga dokazila o dohodkih, prejemkih, premoženju in dejstvih, ki vplivajo na uveljavljanje pravice do denarne pomoči.

Vloga (ZN) za uveljavljanje pravice do denarne pomoči za zasebno nastanitev se vloži po pošti ali osebno v času uradnih ur na Urad za oskrbo in integracijo migrantov .

K vlogi je treba priložiti::

• kopijo najemne pogodbe, podpisano s strani najemodajalca nepremičnine in osebe z začasno zaščito, ali dogovora o uporabi nepremičnine, podpisanega s strani osebe, ki je sklenila dogovor o uporabi nepremičnine, in osebe z začasno zaščito, v katerem morajo biti navedeni podatki o obdobju uporabe nepremičnine in dogovoru o mesečnem plačilu stroškov v zvezi z uporabo nepremičnine, če oseba z začasno zaščito biva brezplačno na zasebnem naslovu,
• kopije vseh aneksov k najemni pogodbi ali k dogovoru o uporabi nepremičnine, podpisanih s strani najemodajalca nepremičnine oziroma osebe, ki je sklenila dogovor o uporabi nepremičnine, in osebe z začasno zaščito, če so sklenjeni,
• kopije računov za plačilo stroškov v zvezi z uporabo nepremičnine za pretekle tri mesece pred vložitvijo vloge, če oseba z začasno zaščito uveljavlja tudi stroške v zvezi z uporabo nepremičnine, in
• soglasje najemodajalca nepremičnine oziroma osebe, ki je sklenila dogovor o uporabi nepremičnine, če se denarna pomoč za zasebno nastanitev nakazuje na plačilni račun najemodajalca nepremičnine oziroma osebe, ki je sklenila dogovor o uporabi nepremičnine.

Če oseba z začasno zaščito, ki uveljavlja pravico do denarne pomoči za zasebno nastanitev, nima odločbe o priznani denarni pomoči in ni oddala vloge za denarno pomoč, mora poleg navedenih dokazil predložiti tudi dokazila, ki se zahtevajo pri vložitvi zahtevka za denarno pomoč ter na obrazcu  izpolniti podatke o drugih osebah, ki prebivajo v Republiki Sloveniji, o odprtih plačilnih računih, o dohodkih in prejemkih v preteklih treh mesecih pred mesecem vložitve vloge ter o premoženju.

Za hitrejšo obravnavo zahtevkov osebe naprošamo, da vlogi predložite vse zahtevane priloge. V primeru nepopolne vloge bo urad poslal poziv po pošti, zato preverite ali imate ustrezno označen poštni nabiralnik s polnim imenom in priimkom. Urad lahko v postopku reševanja vloge zahteva dodatna pojasnila ali osebo povabi na osebni razgovor. Morebitne dopolnitve vloge pošljete tudi po elektronski pošti na naslov gp.uoim@gov.si.

V primeru zavajanja lahko urad zavrne vlogo in zadevo preda drugim pristojnim institucijam.

Predložiti je treba vse izpiske vseh odprtih transakcijskih računov za celotno obdobje (tako v Sloveniji, Ukrajini ali drugi državi, vključno s spletnimi bankami kot so Revolut, Wise, Zen) vlagatelja, družinskih članov in zavezancev za preživljanje. Bančne izpise mora podati vsaka oseba, starejša od 15 let (če ni imetnik računa, pa izjavo). Iz bančnih izpiskov morajo biti razvidne vse transakcije. V primeru zaprtja transakcijskega računa je treba predložiti potrdilo banke o zaprtju računa.

Če oseba prejema dohodke in prilive, predloži vso dokumentacijo, na podlagi katere dobiva dohodke in prilive, in dokazila o premoženju, še posebej pa:

• kopijo pogodbe o zaposlitvi oziroma kopije drugih pogodb v zvezi z opravljanjem dela;
• kopijo plačilnih list za pretekle štiri mesece pred mesecem vložitve vloge;
• kopijo potrdila o šolanju v tujini;
• dokazila o lastništvu premičnin.
• kopijo prometnih dovoljenj vozil registriranih v tujini.

Oseba predloži tudi dokazila o prenehanju prejemanja dohodkov.

Oseba mora za dodelitev pravice imeti prijavljeno začasno prebivališče in dejansko prebivati v Sloveniji.

Če ima mladoletni vlagatelj brez spremstva skrbnika in le-ta za vlagatelja prejema dohodek (npr. otroški dodatek), je treba priložiti ustrezno dokazilo.

Za obveščanje o dohodkih, ki jih državljani Ukrajine prejemajo ali so prenehali prejemati v Ukrajini, lahko osebe predložijo potrdilo OK-5 oziroma OK-7 Pokojninskega sklada Ukrajine ter izpis iz davčnega registra. Oseba, ki je upravičena do pokojnine (če to ni razvidno iz bančnega računa oziroma je prejemala pokojnino v gotovini), predloži dokument pokojninskega sklada, ki vsebuje izpis pokojnine. Če oseba ni upravičena do pokojnine, predloži dokument Pokojninskega sklada Ukrajine, iz katerega je razvidno, da ni oziroma še ni upravičena do pokojnine.

Za otroke do tretjega leta starosti je treba podati izjavo in dokazilo o prejemanju otroškega dodatka v Ukrajini.

Vse okoliščine oziroma spremembe, ki vplivajo na dodelitev in izplačilo denarne pomoči za zasebno nastanitev, morajo upravičenci sporočiti  na predpisanem obrazcu v osmih dneh od dneva, ko so nastale oziroma so zanje izvedeli.

Novim vlogam je treba ponovno predložiti vsa zahtevana dokazila, vložijo se lahko največ 30 dni pred iztekom veljavnosti odločbe.

Izplačevanje pomoči

Denarno pomoč in denarno pomoč za zasebno nastanitev izplačuje urad mesečno na plačilni račun osebe z začasno zaščito. Denarno pomoč za zasebno nastanitev se lahko s soglasjem osebe z začasno zaščito in soglasjem najemodajalca nepremičnine oziroma osebe, ki je sklenila dogovor o uporabi nepremičnine, nakaže tudi na plačilni račun najemodajalca oziroma osebe, ki je sklenila dogovor o uporabi nepremičnine.

Če oseba z začasno zaščito ne more odpreti plačilnega računa, se denarna pomoč in denarna pomoč za zasebno nastanitev lahko izplačata v gotovini v prostorih, ki jih določi urad.

Posebna oblika denarne pomoči  po smrti družinskega člana in denarna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba

Družinski član umrle osebe z začasno zaščito je upravičen do denarnih pomoči pod pogojem, da:

• je imela umrla oseba ob smrti status začasne zaščite v Republiki Sloveniji,
• ima družinski član status začasne zaščite v Republiki Sloveniji,
• je bil družinski član na dan smrti osebe z začasno zaščito upravičen do denarne pomoči ali žepnine v skladu z Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb.

Za družinske člane se štejejo zakonec ali zunajzakonski partner, otroci in pastorki, starši ali oseba, ki z enim izmed staršev živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, bratje, sestre, nečaki, nečakinje, vnuki in vnukinje.

Vloga za denarni  pomoči se odda na Uradu za oskrbo in integracijo migrantov v času uradnih ur ali  po pošti, v enem letu od datuma smrti umrle osebe z začasno zaščito.

Vlogi za denarno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba je treba priložiti predračun o višini stroškov pogreba ali račun za opravljeni pogreb v Republiki Sloveniji.

Enkratna denarna pomoč po smrti družinskega člana se dodeli v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka in se izplača vlagatelju kot pomoč za vse družinske člane umrle osebe.

Denarna pomoč za kritje stroškov pogreba se izplača družinskemu članu, ki je poskrbel za pogreb v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba.

Finančne pomoči, ki se uveljavljajo pri pristojnih centrih za socialno delo

Otroški dodatek in znižano plačilo vrtca za osebe z začasno zaščito

Osebe s statusom začasne zaščite v Republiki Sloveniji so upravičene do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca, pod pogoji, določenimi v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Pravico do otroškega dodatka uveljavlja eden od staršev oziroma druga oseba (skrbnik) za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in sicer do dopolnjenega 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Osebe z začasno zaščito so upravičene do vključitve v predšolsko vzgojo v enakem obsegu kot državljani Republike Slovenije. Pravica do znižanega plačila vrtca (subvencije) osebam z začasno zaščito pripada pod pogoji, ki veljajo za tujce, skladno z Zakonom o vrtcih in Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Pogoj za pridobitev subvencije je, da imata tako otrok s statusom začasne zaščite kot vsaj eden od staršev ali skrbnik, prijavljeno začasno prebivališče v občini, kjer bo otrok obiskoval vrtec.

Vloga za otroški dodatek in znižano plačilo vrtca se vloži na enotni vlogi za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca pri pristojnem Centru za socialno delo glede na kraj bivanja.

Pridobitev davčne številke in bančnega računa v Sloveniji

Za uveljavljanje finančnih pomoči boste potrebovali davčno številko in bančni račun.

Za davčno številko lahko zaprosite že pred pridobitvijo začasne zaščite. Potrebno je izpolniti obrazec DR-02, ki ga oddate na finančnem uradu:

• osebno (s seboj morate imeti identifikacijski dokument) ali
• po pošti (priložiti morate fotokopijo identifikacijskega dokumenta).

Finančni urad vam bo davčno številko poslal po pošti na naslov, naveden v obrazcu, v najkrajšem možnem času.

Za odprtje bančnega računa potrebujete identifikacijski dokument (izkaznico začasne zaščite, potni list), potrdilo o prijavljenem prebivališču in davčno številko. Račun lahko odprete na katerikoli banki.

Imeti in uporabljati plačilni račun je vaša pravica. Če vam banka zavrne odprtje transakcijskega računa, vam je dolžna ponuditi odprtje osnovnega plačilnega računa. V primeru, da vam banka tega ne ponudi, se lahko pritožite vodstvu banke. Če banka kljub temu še vedno noče odpreti osnovnega plačilnega računa, se lahko pritožite na Banko Slovenije.

Uvoz in registracija avtomobilov iz Ukrajine

Zakon o motornih vozilih določa, da so vozila, registrirana v tujini, lahko udeležena v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če imajo registrsko tablico in veljavno listino o registraciji vozila. Vozilo mora biti označeno z oznako države, v kateri je registrirano. Oznaka države je predpisana v veljavni mednarodni konvenciji o cestnem prometu in je razvidna iz posebne nalepke ali registrske tablice.

Ne glede na prejšnji odstavek so lahko v cestnem prometu udeležena tudi vozila, označena s tujimi preskusnimi ali začasnimi tablicami, če so tehnično brezhibna, imajo sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti v mednarodnem prometu in veljavno listino za preskusno vožnjo ali veljavno listino o registraciji.

Nadalje pa zakon določa, da morajo v Republiki Sloveniji biti registrirana vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo na podlagi potrdila o prijavi prebivanja ali dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v njej prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ali državljani Republike Slovenije, ki imajo v njej le začasno prebivališče. Ta vozila se morajo registrirati v Republiki Sloveniji v 30 dneh od prijave stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Za ta vozila se izda prometno dovoljenje z veljavnostjo do enega leta.

V namen registracije vozila v Republiki Sloveniji, ki je /je bilo registrirano v Ukrajini, mora vozilo v postopek uvoza (carinski postopek), ki ga vodi Finančna uprava Republike Slovenije, nato v postopek posamične odobritve vozila, ki ga vodi tehnična služba, pooblaščena od Javne agencije RS za varnost promet, ki za vozilo, v kolikor ustreza evropskim pogojem, izda Potrdilo o skladnosti vozila.

Nazadnje lastnik vozila vozilo registrira pri registracijski organizaciji v kolikor so k vlogi priložena naslednja dokazila:

1.      dokazilo o lastništvu vozila (ni potrebno, če je lastništvo razvidno iz dokumenta iz druge ali tretje alineje);
2.      zadnje tuje prometno dovoljenje oziroma drugo ustrezno javno listino, ki je dokazilo o lastništvu vozila po predpisih tuje države, v kateri je bilo vozilo nazadnje registrirano, če vozilo ni bilo registrirano v Republiki Sloveniji;
3.      zadnje slovensko prometno dovoljenje, če je bilo vozilo registrirano v Republiki Sloveniji oziroma ustrezno potrdilo, če je zadnje slovensko prometno dovoljenje izgubljeno ali ukradeno in vsa dokazila o spremembi lastništva vozila od zadnje registracije vozila;
4.      dokazilo o lastništvu posameznih delov vozila, ki so bili naknadno vgrajeni, če se zaradi take naknadne vgradnje spremenijo podatki o vozilu, vpisani v prometno dovoljenje;
5.      potrdilo o skladnosti oziroma soglasje k registraciji, če gre za vozilo, za katero mora biti v skladu z zakonom taka listina izdana, v kolikor to ni razvidno iz evidence registriranih vozil;
6.      dokazilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, pri vozilih za javni prevoz potnikov pa tudi dokazilo o zavarovanju potnikov;
7.      dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila, če to ni razvidno iz evidence registriranih vozil;
8.      dokazilo o poravnani letni dajatvi za uporabo vozila v cestnem prometu;
9.      dokazilo o plačilu predpisanih taks in drugih obveznosti;
10.   dokazilo o istovetnosti stranke (za fizične osebe veljavna listina, opremljena s fotografijo osebe, ki jo je izdal državni organ, za pravne osebe pa dokazilo o registraciji pravne osebe in pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe);
11.   soglasje uporabnika vozila, v kolikor lastnik vozila nima ustreznega vozniškega dovoljenja za kategorijo vozila;
12.   vozniško dovoljenje uporabnika vozila, če podatka o veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorijo vozila, ki se registrira, ni mogoče dobiti iz uradne evidence o voznikih;
13.   dokazila, ki so potrebna na podlagi drugih predpisov.

Navedena registracija vozila je seveda obvezna, če se bo vozilo uporabljalo v cestnem prometu naše države.

Umik namere/prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji

Za začasno zaščito lahko zaprosite tudi v primeru, da ste že podali prošnjo za mednarodno zaščito. Pri tem vam svetujemo, da za vsakega družinskega člana čitljivo izpolnite spodnji obrazec in ga podpisanega pošljete na spmz.mnz@gov.si, ali pa umik uredite na policiji. To lahko storite kadar koli med postopkom do vročitve odločitve o mednarodni zaščiti.

Umik namere/prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji