Pacientove pravice

Zastopniki pacientovih pravic

Na zastopnika pacientovih pravic se pacient lahko obrne vedno, kadar potrebuje nasvet, pomoč ali zastopanje (po pooblastilu) pri uresničevanju pravic po ZPacP. Poleg tega zastopnik lahko poda osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve tudi na področjih uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. 

Delo svetovanja, pomoči in zastopanja zastopnika pacientovih pravic je brezplačno in zaupno. 

Pristojnosti in naloge zastopnika pacientovih pravic

Zastopnik pacientovih pravic ima naslednje pristojnosti in naloge:

• Svetuje o vsebini pravic, načinih in možnostih njihovega uveljavljanja v času pred ali med zdravljenjem in kadar so te kršene.
• Podaja konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic po ZPacP in predlaga možne rešitve in nudi pomoč pri vlaganju pravnih sredstev po ZPacP.
• Poizveduje v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev (zastopnik domnevno kršitev posreduje v obravnavo izvajalcu zdravstvene storitve in mu določi rok, najmanj 8 dni, za pojasnila in informacije v zvezi s kršitvijo).
• Ko ne gre za kršitev pravic po ZPacP, napoti pacienta na pristojno pravno ali fizično osebo ali na pristojni državni organ.
• V okviru pacientovega pooblastila vlaga pravna sredstva in daje predloge, pojasnila in druge izjave v njegovem imenu in v njegovo korist za hitro in uspešno razrešitev spora (zastopnik mora imeti za sklenitev poravnave ali drugega sporazuma, umik zahteve in vpogled v pacientovo zdravstveno dokumentacijo njegovo izrecno pisno pooblastilo).

Zastopnik lahko na podlagi pacientovega pooblastila izvajalcu predlaga način, na katerega naj se ugotovljena nepravilnost odpravi, doseže sporazumna rešitev. Obenem pa lahko predlaga povrnitev škode, ki je bila pacientu domnevno povzročena. Izvajalec mora zastopniku omogočiti dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za delo v zvezi z obravnavano zahtevo.

V primeru, da zastopnik oceni, da je pacientov zahtevek neutemeljen, ni dolžan sprejeti pooblastila za zastopanje, vendar mora pacienta pisno opozoriti na nesmotrnost postopka in ga seznaniti z morebitnimi drugimi možnostmi za uveljavljanje zahtevka. Kadar zastopnik ugotovi, da je bila zadeva že rešena na drug način ali če pacient iz neupravičeni razlogov ne sodeluje v postopku, ima pravico prekiniti nadaljnje aktivnosti in zadevo predhodno zaključiti.

Zastopniki pacientovih pravic po posameznih krajih

Sodelovanje, zadovoljstvo in izkušnje pacientov

Sistematično vodenje kakovosti vključuje prizadevanja za izboljšanje osredotočenosti celotnega sistema in predvsem izvajalcev zdravstvene dejavnosti na svoje uporabnike. Osredotočanje na državljane oziroma paciente je eno temeljnih načel kakovosti v zdravstvu. Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave je temeljna pravica, opredeljena v 11. členu ZPacP.

Tako ima pacient pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave v skladu z medicinsko doktrino, pri čemer je primerna zdravstvena obravnava tista, ki je v skladu s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih upravnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja.

Preventivno delovanje in možnosti komunikacije med pacientom in zdravstvenim osebjem

Za primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo je nujno preventivno delovanje tako zaposlenih v zdravstvu kot pacientov in njihovih svojcev. Vzpostavljen odnos sodelovanja in zaupanja med pacientom in njegovimi svojci ter zdravstvenimi delavci in sodelavci je osnovni varovalni ukrep. Pomembno je prepoznavanje tveganj in varnostnih zapletov, njihovo sporočanje pooblaščenim zdravstvenim delavcem ter obravnava in ukrepanje.

Pacient ima pravico, da je v okviru odločanja o zdravljenju in sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen zlasti o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni, o vrsti, načinu izvedbe, pričakovanih koristih in možnih tveganjih ter negativnih posledicah predlaganih posegov oziroma zdravljenja, pa tudi o drugih možnostih zdravljenja. Hkrati ima pacient dolžnost, da zdravstvenim delavcem poda vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem in spremembah, ki se pojavijo med zdravljenjem. Na zdravstveno obravnavo se pacient pripravi tudi tako, da pripravi opomnik glede nabora informacij in podatkov, ki jih je treba nujno izmenjati.

Kakovostna izmenjava informacij med izvajalcem in prejemnikom obravnave bistveno pripomore h kakovostni in varni zdravstveni obravnavi.

Kaj lahko pacient sam stori za svojo večjo varnost

• Vpraša, kaj se z njim dogaja. Če česa ne razume, vpraša ponovno, saj gre za njegovo zdravje. Vprašanja si pripravi vnaprej in si jih zapiše.
• Vpraša zdravnika, kakšna je njegova diagnoza, kakšen je načrt zdravljenja in ali je na razpolago vsa zdravstvena dokumentacija o njegovih morebitnih prejšnjih zdravljenjih.
• Natančno odgovori na vsa vprašanja o svojem zdravju in možnih alergijah.
• Prepriča se, da je razumel vse razloženo, preden podpiše obrazec za privolitev v zdravstveno oskrbo.
• Vpraša katera zdravila dobiva in čemu služijo. Če dobi recept in ne zna prebrati, kaj na njem piše, se lahko zgodi, da ga tudi farmacevt v lekarni ne bo znal prebrati in lahko pride do napake. Napake pri ravnanju z zdravili so najpogostejše.
• Hrani seznam vseh zdravil, ki jih jemlje, tudi tistih, ki jih je dobil brez recepta. Najbolje je, da jih prinese s seboj.
• Prepriča se, da je dobil rezultate vseh preiskav. Če rezultatov preiskav ni dobil, še ne pomeni, da so normalni.
• Prepriča se, da razume vsa navodila, preden zapusti ambulanto ali bolnišnico.
• Če je v bolnišnici, prosi vsakogar (zdravstveno osebje in obiskovalce), da si umijejo ali razkužijo roke. Vsakega, ki pride v njegovo sobo, prosi, da se mu predstavi.
• Preden pri njem izvedejo preiskavo ali operacijo ali mu dajo zdravila, se prepriča, da to nameravajo storiti njemu in da gre za pravo preiskavo, operacijo ali pravo zdravilo v pravem odmerku.

Ugotavljanje zadovoljstva in izkušenj pacientov

Pacienti imajo možnost in pravico do sodelovanja v vrednotenju različnih vidikov kakovosti njihove zdravstvene obravnave. Največkrat so povabljeni k izpolnjevanju različnih vprašalnikov ali se z njimi opravi pogovor (intervju). Za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave je pomembno, da se na take pobude pacienti odzovejo in ovrednotijo, kako in s čim so bili oziroma niso bili zadovoljni oziroma kašne so bile njihove izkušnje v povezavi z zdravstveno obravnavo in izidi zdravljenja.

Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo

Pacienti imajo možnost, da podajo oceno, v kolikšni meri so bili zadovoljni z nekaterimi vidiki kakovosti svoje zdravstvene obravnave pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. To lahko storijo preko kratkega vprašalnika, ki je preveden v več jezikov in je v elektronski obliki dostopen na portalu zVEM.

Izpolnjevanje vprašalnika, ki terja manj kot pet minut, je prostovoljno in anonimno, izpolniti pa ga je treba v roku najmanj treh mesecev po zaključku zdravstvene obravnave. Pri tem se kot zaključek zdravstvene obravnave razume zaključek posamezne ambulantne ali bolnišnične obravnave ali obravnave na domu (en obisk, posamezna hospitalizacija v zavodu ali storitev na domu). Pacient praviloma izpolni vprašalnik sam, kadar pa tega ne zmore, lahko to v njegovem imenu storijo njegovi svojci, skrbniki ali drugi.

Poročila o stanju na področju varstva pacientovih pravic

Na podlagi poročil zastopnikov pacientovih pravic in Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic pripravljamo letna poročila na Ministrstvu za zdravje o stanju na področju varstva pacientovih pravic, ki vsebujejo:

• letno statistiko kršitev pacientovih pravic,
• letno statistiko aktivnosti zastopnikov pacientovih pravic,
• oceno stanja s predlogi za izboljšanje.

V letna državna poročila, po potrebi, vključujemo tudi statistična poročila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojnih zbornic o izvajanju nadzorov, za katere so pristojni na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost.

Nadzor nad izvajanjem ZPacP

Nadzor nad izvajanjem ZPacP:

• Ministrstvo za zdravje (v obliki upravnega nadzora),
• Zdravstveni inšpektorat (kot inšpekcijski in prekrškovni organ),
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (za vse zdravstvene storitve, ki se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja),
• Informacijski pooblaščenec (v delih, ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov) in
• Inšpektorat za kulturo in medije (izvrševanje pravice do komuniciranja v slovenskem jeziku).