Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu za obdobje 2023 - 2031

Nacionalna strategija se osredotoča na pacienta in njegovo opolnomočenost z izboljševanjem zdravstvene pismenosti, kar je močan vzvod za razvoj trdnega in trajnostnega sistema kakovosti in varnosti na ravni države, plačnikov, izvajalcev, izobraževalcev, raziskovalcev ter celotne družbe. Zdravstveni sistem se mora kakovostno odzivati na potrebe pacientov in državljanov pri zagotavljanju zdravja kot enega najpomembnejših gradnikov razvoja.

Pri oblikovanju strategije so bili med drugim upoštevani dokumenti in usmeritve Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), Evropske Unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter znanstveni in strokovni dokazi. Temeljno izhodišče strategije je zagotavljanje učinkovitega razvoja sistematičnega upravljanja, vodenja in  izboljševanja kakovosti ter varnosti zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvu, na temeljih z dokazi podprte znanosti.

Nacionalna strategija upošteva štiri globalne cilje zdravstva: izide za posameznika in populacijo, stroške na posameznika in populacijo, izkušnje pacientov in zadovoljstvo zaposlenih. Ti so povezani z načeli kakovosti:

• osredotočenost na pacienta,
• varnost – izvajanje zdravstvene dejavnosti brez preprečljivih škodljivih dogodkov,
• uspešnost – izvajanje zdravstvene dejavnosti z najboljšimi izidi zdravljenja,
• učinkovitost – zagotavljanje gospodarnosti oz. preprečevanje razsipnosti pri opremi, materialu, času, ljudeh in stroških,
• dostopnost (pravočasnost) – zmanjševanje čakanja z izogibanjem zakasnitev za paciente in osebje (vključuje tudi fizično, psihološko in materialno dostopnost),
• enakopravnost – enak dostop do zdravstvene obravnave brez diskriminacije.

Temeljne opredelitve dolžnosti in odgovornosti za implementacijo strategije so dodeljene posameznim deležnikom zdravstvenega varstva.

Klinične smernice, strokovni standardi in protokoli

Klinične smernice so priporočila o najboljši oskrbi določenih zdravstvenih stanj, ob upoštevanju razpoložljivih dokazov o najuspešnejših pristopih. So sistematično oblikovana stališča, ki zdravniku in drugim zdravstvenim delavcem, pa tudi pacientom, pomagajo pri odločitvah glede primernega zdravstvenega varstva v specifičnih kliničnih okoliščinah. Klinične smernice ne nadomestijo znanj in izkušenj zdravnika, temveč so pripomoček za sprejemanje odločitev o najprimernejših ukrepih za posameznega pacienta, saj ponudijo odgovor na kaj in zakaj.

Klinične smernice so podlaga za razvoj standardov obravnave in lahko pomembno prispevajo k oblikovanju kliničnih poti, izobraževanju in usposabljanju zdravstvenih delavcev ter informiranju pacientov o predvidenem poteku zdravstvene oskrbe. Strokovni standardi in protokoli obravnave so priporočila, ki jih sprejme pristojni strokovni organ posamezne zdravstvene stroke, za doseganje optimalne stopnje urejenosti na določenem področju in nudijo odgovor na kaj in kako.

Razvoj kliničnih smernic in strokovnih standardov je domena stroke. Ministrstvo za zdravje je izdalo Slovenski priročnik za smernice, ki upošteva nekatere uveljavljene modele programov za pripravo smernic, kot na primer Škotsko meduniverzitetno mrežo za smernice (angleško Scottish Intercollegiate Guidelines Network – SIGN), Nemško agencijo za kakovost v medicini (nemško Arztlichen Zentralstelle Qualitatssicherung – AEZQ) in Mednarodno mrežo za smernice (angleško International Guidelines Network – GIN).

Klinične poti

Klinične poti so orodje s pomočjo katerega zajamemo različne vidike obravnave posamezne skupine pacientov v enoten dokument. So zapis načrta in poti izvedbe kliničnih smernic in standarda pri obravnavi skupine pacientov s specifičnim zdravstvenim stanjem ali načinom obravnave v zdravstvenem zavodu, hkrati pa dopuščajo prilagajanje dejanskim potrebam posameznega pacienta. Klinične poti predstavljajo zdravstvenim delavcem in sodelavcem vodilo za zdravstveno obravnavo pacienta, pomembne pa so tudi za paciente, saj ponudijo odgovor na vprašanja kaj, kdo in kdaj.

Uporaba kliničnih poti omogoča tudi boljšo sledljivost oskrbe pacienta ter s tem boljše načrtovanje, upravljanje in vodenje klinično, strokovnih elementov, pa tudi administrativnih elementov zdravstvene organizacije. Klinične poti so predvsem lokalno orodje, prilagojeno specifičnim okoliščinam in delovni kulturi posamezne zdravstvene ustanove in so javno objavljene na spletnih straneh ustanov. Priročnik o kliničnih poteh predstavlja pripomoček za izvajalce zdravstvenih storitev v postopku oblikovanja le-teh.

Kazalniki kakovosti

Kazalniki kakovosti so oblikovani z namenom vrednotenja delovanja sistema zdravstvenega varstva in zdravstvene obravnave pacientov. Merjenje rezultatov je nujno za vrednotenje, saj omogoča prepoznavanje dobrih praks in priložnosti za izboljšave. Z meritvami lahko spremljamo tudi učinkovitost ukrepov, namenjenih doseganju boljših rezultatov. 

Analiza kazalnikov kakovosti 2013 - 2022

Po desetletnem zbiranju podatkov (od 2013 do 2022) so se na Uradu RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu odločili za Analizo kazalnikov kakovosti. Analiza se nanaša na kazalnike kakovosti, ki so jih spremljale bolnišnice, katerih ustanovitelj je Ministrstvo za zdravje. Zdravstveni domovi so bili pri oblikovanju kazalnikov kakovosti prepuščeni samoiniciativi, saj občine od njih niso zahtevale spremljanja in sporočanja kazalnikov kakovosti. Slednje smo v letu 2023 spremenili in uvedli obvezno spremljanje in sporočanje kazalnikov kakovosti za vse nivoje zdravstvenega varstva. 

Spremljanje in sporočanje podatkov o kazalnikih kakovosti

Objavljena analiza kazalnikov je osvetlila smotrnost rabe obstoječih kazalnikov, zato je bila izvedena prenova nabora kazalnikov kakovosti. 

Vlada Republike Slovenije je tako za leto 2023 izdala Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023, Priloga 9 in Uredbo o spremembah in dopolnitvah predhodno navedene Uredbe.

Spremljanje in sporočanje podatkov o kazalnikih kakovosti je od 1. januarja 2023 obvezno za vse nivoje zdravstvenega varstva, tudi za koncesionarje.

Sodelovanje, zadovoljstvo in izkušnje pacientov

Sistematično vodenje kakovosti vključuje prizadevanja za izboljšanje osredotočenosti celotnega sistema in predvsem izvajalcev zdravstvene dejavnosti na svoje uporabnike. Osredotočanje na paciente je eno osrednjih načel kakovosti v zdravstvu. Pravica do varne in kakovostne zdravstvene obravnave je obenem ena izmed temeljnih in uzakonjenih pravic pacientov.

Preventivno delovanje in možnosti komunikacije med pacientom in zdravstvenim osebjem

Za primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo je nujno preventivno delovanje tako zaposlenih v zdravstvu kot pacientovih in njihovih svojcev. Vzpostavljen odnos sodelovanja in zaupanja med pacientom in njegovimi svojci ter zdravstvenimi delavci je osnovni varovalni ukrep. Pomembno je prepoznavanje tveganj in varnostnih odklonov, njihovo sporočanje pooblaščenim zdravstvenim delavcem ter obravnava in ukrepanje.

Pacient ima pravico, da je v okviru odločanja o zdravljenju in sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen zlasti o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni, o vrsti, načinu izvedbe, pričakovanih koristih in možnih tveganjih ter negativnih posledicah predlaganih posegov oziroma zdravljenja, pa tudi o drugih možnostih zdravljenja. Hkrati ima pacient dolžnost, da zdravstvenim delavcem poda vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem in spremembah, ki se pojavijo med zdravljenjem. Na zdravstveno obravnavo se pacient pripravi tudi tako, da pripravi opomnik glede nabora informacij in podatkov, ki jih je treba nujno izmenjati.

Kakovostna izmenjava informacij med izvajalcem in prejemnikom obravnave bistveno pripomore h kakovostni in varni zdravstveni obravnavi.

Kaj lahko pacient sam stori za svojo večjo varnost

• Vpraša, kaj se z njim dogaja. Če česa ne razume, vpraša ponovno, saj gre za njegovo zdravje. Vprašanja si pripravi vnaprej in si jih zapiše.
• Vpraša zdravnika, kakšna je njegova diagnoza, kakšen je načrt zdravljenja in ali je na razpolago vsa zdravstvena dokumentacija o njegovih morebitnih prejšnjih zdravljenjih.
• Natančno odgovori na vsa vprašanja o svojem zdravju in možnih alergijah.
• Prepriča se, da je razumel vse razloženo, preden podpiše obrazec za privolitev v zdravstveno oskrbo.
• Vpraša katera zdravila dobiva in čemu služijo. Če dobi recept in ne zna prebrati, kaj na njem piše, se lahko zgodi, da ga tudi farmacevt v lekarni ne bo znal prebrati in lahko pride do napake. Napake pri ravnanju z zdravili so najpogostejše.
• Hrani seznam vseh zdravil, ki jih jemlje, tudi tistih, ki jih je dobil brez recepta. Najbolje je, da jih prinese s seboj.
• Prepriča se, da je dobil rezultate vseh preiskav. Če rezultatov preiskav ni dobil, še ne pomeni, da so normalni.
• Prepriča se, da razume vsa navodila, preden zapusti ambulanto ali bolnišnico.
• Če je v bolnišnici, prosi vsakogar (zdravstveno osebje in obiskovalce), da si umijejo ali razkužijo roke. Vsakega, ki pride v njegovo sobo, prosi, da se mu predstavi.
• Preden pri njem izvedejo preiskavo ali operacijo ali mu dajo zdravila, se prepriča, da to nameravajo storiti njemu in da gre za pravo preiskavo, operacijo ali pravo zdravilo v pravem odmerku.

Ugotavljanje zadovoljstva in izkušenj pacientov

Pacienti imajo možnost in pravico do sodelovanja v vrednotenju različnih vidikov kakovosti njihove zdravstvene obravnave. Največkrat so povabljeni k izpolnjevanju različnih vprašalnikov ali se z njimi opravi pogovor (intervju). Za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave je pomembno, da se na take pobude pacienti odzovejo in ovrednotijo, kako in s čim so bili oziroma niso bili zadovoljni oziroma kašne so bile njihove izkušnje v povezavi z zdravstveno obravnavo in izidi zdravljenja.

Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo

Pacienti imajo možnost, da podajo oceno, v kolikšni meri so bili zadovoljni z nekaterimi vidiki kakovosti svoje zdravstvene obravnave pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. To lahko storijo preko kratkega vprašalnika, ki je preveden v več jezikov in v elektronski obliki dostopen na portalu zVem.

Izpolnjevanje vprašalnika, ki terja manj kot pet minut, je prostovoljno in anonimno, izpolniti pa ga je potrebno v roku najmanj treh mesecev po zaključku zdravstvene obravnave. Pri tem se kot zaključek zdravstvene obravnave pojmuje zaključek posamezne ambulantne ali bolnišnične obravnave ali obravnave na domu (en obisk, posamezna hospitalizacija v zavodu ali storitev na domu). Pacient praviloma izpolni vprašalnik sam, kadar pa tega ne zmore, lahko to v njegovem imenu storijo njegovi svojci, skrbniki ali drugi.

Porod doma

Zdravniška in babiška stroka sta enotni in odsvetujeta porod doma, saj je porod doma manj varen od poroda v porodnišnici tako za mater kot za novorojenčka.

Nosečnicam in porodnicam je v Sloveniji na voljo 14 ginekološko porodniških oddelkov. Zaradi njihove sorazmerno enakomerne razporejenosti po celotnem ozemlju države je nosečnicam in porodnicam omogočen dober dostop do ginekološko porodniških storitev. Statusi teh oddelkov se med seboj razlikujejo:

• 10 oddelkov deluje v okviru splošnih bolnišnicah,
• dva oddelka delujeta kot samostojni bolnišnici (Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj in Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna),
• dva oddelka delujeta v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Maribor.

Strokovne usmeritve za načrtovani porod doma

V Sloveniji je torej porodnicam in njihovim novorojencem zagotovljen varen porod v kontroliranem bolnišničnem okolju. Vendar se kljub temu nekatere porodnice odločajo za porod doma. Zato smo na Ministrstvu za zdravje v sodelovanju s stroko pripravili dokument Strokovne usmeritve za načrtovani porod doma. Dokument je napisan tako, da je lahko v pomoč diplomiranim babicam pri načrtovanih porodih doma, in sicer pri:

• izboru žensk z nizkimi dejavniki tveganja,
• zagotavljanju osnovnih pogojih za načrtovan porod v domačem okolju,
• izbiri opreme,
• postopkih prijave rojstva,
• zbiranju podatkov,
• premestitvi v porodnišnico.

Poleg tega se lahko od 1. februarja 2020 dalje storitve zaščite z IgG anti D (kadar so indicirane) ter pregled, cepljenja in presejalni testi za novorojenca, rojenega doma, opravijo v porodnišnici na osnovi napotnice za porod, ki jo prejme vsaka nosečnica še v času nosečnosti pri izbranem ginekologu, tudi če ne rodi v porodnišnici.

Pobuda za oblikovanje Zveze združenj pacientov

Namen pobude je spodbuditi oblikovanje Zveze združenj pacientov, ki bo reprezentativna in bo spodbujala ter omogočala bolj učinkovito zastopanje interesov pacientov.