GOV.SI

Zagotavljane kakovosti zdravstvenega varstva v Sloveniji je prednostna naloga in vključuje strateško načrtovanje, uvajanje, spremljanje in nadzor sistema kakovosti zdravstvenega varstva. Celovita kakovost javnega zdravstva temelji na kakovosti sistema zdravstvenega varstva, zadovoljstvu pacientov z zdravstveno oskrbo in izidi zdravljenja ter kakovosti poslovanja.

Vodenje kakovosti

Sistem vodenja kakovosti v zdravstvu je skupek različnih skrbno načrtovanih, izvajanih in vrednotenih procesov, aktivnosti in ukrepov za doseganje potrebne kakovosti in varnosti v zdravstvu.

Kakovost in varnost v zdravstvu

Kakovostna in varna zdravstvena oskrba je tista, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami. Temelji na načelih uspešnosti, varnosti, pravočasnosti, kontinuitete, učinkovitosti, enakopravnosti in osredotočenja na pacienta. Za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave se uporabljajo različni pristopi, metode in orodja.

Akreditiranje in certificiranje zdravstvenih zavodov

Postopki akreditacije in certificiranja so orodja za presojo kakovosti delovanja zdravstvenega zavoda na podlagi izbranega standarda.
Akreditacija je javno priznanje zdravstveni organizaciji s strani zdravstvenega akreditacijskega organa o dosegu akreditacijskih  standardov. Certifikat se obnavlja na tri leta.

Certificiranje pomeni pridobivanje certifikata za sisteme vodenja po standardu ISO 9001 oziroma drugega ISO standarda in ne zajema standardov klinične kakovosti. Certifikat se obnavlja na 5 let.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti se za akreditiranje in certificiranje odločajo po lastni presoji. Pridobljeni certifikat predstavlja zdravstvenemu zavodu potrditev kakovosti delovanja, vendar samo v primeru, če so prizadevanja za kakovost in varnost stalna in so k temu cilju aktivno usmerjeni vsi zaposleni v zdravstvenem zavodu.

Klinične smernice, strokovni standardi in protokoli

Klinične smernice so priporočila o najboljši oskrbi določenih zdravstvenih stanj, ob upoštevanju razpoložljivih dokazov o najuspešnejših pristopih. So sistematično oblikovana stališča, ki zdravniku in drugim zdravstvenim delavcem, pa tudi pacientom, pomagajo pri odločitvah glede primernega zdravstvenega varstva v specifičnih kliničnih okoliščinah. Klinične smernice ne nadomestijo znanj in izkušenj zdravnika, temveč so pripomoček za sprejemanje odločitev o najprimernejših ukrepih za posameznega pacienta, saj ponudijo odgovor na kaj in zakaj.

Klinične smernice so podlaga za razvoj standardov obravnave in lahko pomembno prispevajo k oblikovanju kliničnih poti, izobraževanju in usposabljanju zdravstvenih delavcev ter informiranju pacientov o predvidenem poteku zdravstvene oskrbe. Strokovni standardi in protokoli obravnave so priporočila, ki jih sprejme pristojni strokovni organ posamezne zdravstvene stroke, za doseganje optimalne stopnje urejenosti na določenem področju in nudijo odgovor na kaj in kako.

Razvoj kliničnih smernic in strokovnih standardov je domena stroke. Ministrstvo za zdravje je izdalo Slovenski priročnik za smernice, ki upošteva nekatere uveljavljene modele programov za pripravo smernic, kot na primer SIGN (Scottish Intercollegiate Guidelines Network), nemške agencije za kakovost v medicini (Arztlichen Zentralstelle Qualitatssicherung, AEZQ) in Mednarodne mreže za smernice (International Guidelines Network, GIN).

Klinične poti

Klinične poti so orodje s pomočjo katerega zajamemo različne vidike obravnave posamezne skupine pacientov v enoten dokument. So zapis načrta in poti izvedbe kliničnih smernic in standarda pri obravnavi skupine pacientov s specifičnim zdravstvenim stanjem ali načinom obravnave v zdravstvenem zavodu, hkrati pa dopuščajo prilagajanje dejanskim potrebam posameznega pacienta. Klinične poti predstavljajo zdravstvenim delavcem in sodelavcem vodilo za zdravstveno obravnavo pacienta, pomembne pa so tudi za paciente, saj ponudijo odgovor na vprašanja kaj, kdo in kdaj.

Uporaba kliničnih poti omogoča tudi boljšo sledljivost oskrbe pacienta ter s tem boljše načrtovanje, upravljanje in vodenje klinično/strokovnih elementov, pa tudi administrativnih elementov zdravstvene organizacije. Klinične poti so predvsem lokalno orodje, prilagojeno specifičnim okoliščinam in delovni kulturi posamezne zdravstvene ustanove in so javno objavljene na spletnih straneh ustanov.

Ministrstvo za zdravje je izdalo Priročnik o kliničnih poteh, ki predstavlja pripomoček za izvajalce zdravstvenih storitev v postopku oblikovanja le-teh.

Kazalniki kakovosti

Kazalniki kakovosti so oblikovani z namenom vrednotenja delovanja sistema zdravstvenega varstva in zdravstvene obravnave pacientov. Merjenje rezultatov je nujno za vrednotenje, saj omogoča prepoznavanje dobrih praks in priložnosti za izboljšave. Z meritvami lahko spremljamo tudi učinkovitost ukrepov, namenjenih doseganju boljših rezultatov.

Kazalniki kakovosti higiene rok

Higiena rok zdravstvenih delavcev je ključni dejavnik pri preprečevanju bolnišničnih okužb. V Sloveniji velja doktrina "5 trenutkov za higieno rok", ki je v skladu z smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (Clean Care in Safer Care WHO).

Opazovanje higiene rok izvajajo usposobljeni opazovalci, ki so pridobili certifikat za opazovalca higiene rok. Učne delavnice za opazovalce higiene rok so organizirane v sodelovanju Ministrstva za zdravje, Nacionalno komisijo za obvladovanje bolnišničnih okužb (NAKOBO) in Službo za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana.

Sodelovanje, zadovoljstvo in izkušnje pacientov

Sistematično vodenje kakovosti vključuje prizadevanja za izboljšanje osredotočenosti celotnega sistema in predvsem izvajalcev zdravstvene dejavnosti na svoje uporabnike. Osredotočanje na paciente je eno osrednjih načel kakovosti v zdravstvu. Pravica do varne in kakovostne zdravstvene obravnave je obenem ena izmed temeljnih in uzakonjenih pravic pacientov.

Preventivno delovanje in možnosti komunikacije med pacientom in zdravstvenim osebjem

Za primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo je nujno preventivno delovanje tako zaposlenih v zdravstvu kot pacientovih in njihovih svojcev. Vzpostavljen odnos sodelovanja in zaupanja med pacientom in njegovimi svojci ter zdravstvenimi delavci je osnovni varovalni ukrep. Pomembno je prepoznavanje tveganj in varnostnih odklonov, njihovo sporočanje pooblaščenim zdravstvenim delavcem ter obravnava in ukrepanje.

Pacient ima pravico, da je v okviru odločanja o zdravljenju in sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen zlasti o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni, o vrsti, načinu izvedbe, pričakovanih koristih in možnih tveganjih ter negativnih posledicah predlaganih posegov oziroma zdravljenja, pa tudi o drugih možnostih zdravljenja. Hkrati ima pacient dolžnost, da zdravstvenim delavcem poda vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem in spremembah, ki se pojavijo med zdravljenjem. Na zdravstveno obravnavo se pacient pripravi tudi tako, da pripravi opomnik glede nabora informacij in podatkov, ki jih je treba nujno izmenjati.

Kakovostna izmenjava informacij med izvajalcem in prejemnikom obravnave bistveno pripomore h kakovostni in varni zdravstveni obravnavi.

Kaj lahko pacient sam stori za vašo večjo varnost

  • Vpraša, kaj se z njim dogaja. Če česa ne razume, vpraša ponovno, saj gre za njegovo zdravje. Vprašanja si pripravi vnaprej in si jih zapiše.
  • Vpraša zdravnika, kakšna je njegova diagnoza, kakšen je načrt zdravljenja in ali je na razpolago vsa zdravstvena dokumentacija o njegovih morebitnih prejšnjih zdravljenjih.
  • Natančno odgovori na vsa vprašanja o svojem zdravju in možnih alergijah.
  • Prepriča se, da je razumel vse razloženo, preden podpiše obrazec za privolitev v zdravstveno oskrbo.
  • Vpraša katera zdravila dobiva in čemu služijo. Če dobi recept in ne zna prebrati, kaj na njem piše, se lahko zgodi, da ga tudi farmacevt v lekarni ne bo znal prebrati in lahko pride do napake. Napake pri ravnanju z zdravili so najpogostejše.
  • Hrani seznam vseh zdravil, ki jih jemlje, tudi tistih, ki jih je dobil brez recepta. Najbolje je, da jih prinese s seboj.
  • Prepriča se, da je dobil rezultate vseh preiskav. Če rezultatov preiskav ni dobil, še ne pomeni, da so normalni.
  • Prepriča se, da razume vsa navodila, preden zapusti ambulanto ali bolnišnico.
  • Če je v bolnišnici, prosi vsakogar (zdravstveno osebje in obiskovalce), da si umijejo ali razkužijo roke. Vsakega, ki pride v njegovo sobo, prosi, da se mu predstavi.
  • Preden pri njem izvedejo preiskavo ali operacijo ali mu dajo zdravila, se prepriča, da to nameravajo storiti njemu in da gre za pravo preiskavo, operacijo ali pravo zdravilo v pravem odmerku.

Ugotavljanje zadovoljstva in izkušenj pacientov

Pacienti imajo možnost in pravico do sodelovanja v vrednotenju različnih vidikov kakovosti njihove zdravstvene obravnave. Največkrat so povabljeni k izpolnjevanju različnih vprašalnikov ali se z njimi opravi pogovor (intervju). Za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave je pomembno, da se na take pobude pacienti odzovejo in ovrednotijo, kako in s čim so bili oziroma niso bili zadovoljni oziroma kašne so bile njihove izkušnje v povezavi z zdravstveno obravnavo in izidi zdravljenja.

Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo

Pacienti imajo od 2. septembra 2019 možnost, da podajo oceno, v kolikšni meri so bili zadovoljni z nekaterimi vidiki kakovosti svoje zdravstvene obravnave pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. To lahko storijo preko kratkega vprašalnika, ki je preveden v več jezikov in v elektronski obliki dostopen na portalu zVem.

Izpolnjevanje vprašalnika, ki terja manj kot pet minut, je prostovoljno in anonimno. Vprašalnik je treba izpolniti v roku najmanj treh mesecev po zaključku zdravstvene obravnave. Pri tem se kot zaključek zdravstvene obravnave pojmuje zaključek posamezne ambulantne ali bolnišnične obravnave ali obravnave na domu (en obisk, posamezna hospitalizacija v zavodu ali storitev na domu). Pacient praviloma izpolni vprašalnik sam, kadar pa tega ne zmore, lahko to v njegovem imenu storijo njegovi svojci, skrbniki ali drugi.

30092019 vprasalnik zdravstvene storitve

Kako ste zadovoljni z zdravstveno obravnavo

Projekt Šilih

  • Zaključen

    Projekt Šilih

    V okviru Projekta Šilih smo pripravili 15 ukrepov za izboljšanje stanja na področju preprečevanja, ugotavljanja in odpravljanja opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkov med zdravstveno obravnavo ter ustreznega in pravočasnega sodnega varstva.

Zakonodaja