Skoči do osrednje vsebine

Dostopnost do zdravstvenih storitev je eden ključnih ciljev vseh sodobnih zdravstvenih sistemov. Če je dostop do oskrbe omejen, bodisi za posamezne skupine prebivalstva bodisi za prebivalstvo na splošno, to vpliva tudi na kakovost in uspešnost zdravstvene obravnave.

Dostopnost zdravstvenih storitev je lahko omejena iz različnih razlogov, zato nastajajo tudi čakalne dobe, s katerimi se soočajo vsi primerljivi zdravstveni sistemi v Evropi. V Republiki Sloveniji so vsi zavarovanci, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, nujno zobozdravstveno pomoč ali nujno zdravljenje oziroma neodložljivo zdravstveno ali zobozdravstveno storitev, obravnavani v 24 urah (stopnja nujnosti na napotnici nujno). V takih primerih čakalnih dob in čakajočih pacientov ni. Ob sumu na maligno bolezen je določitev stopnje nujnosti v pristojnosti zdravnika, ki določi stopnjo nujnosti zelo hitro ali nujno.

Na Ministrstvu za zdravje se skupaj z vsemi deležniki v sistemu zdravstvenega varstva zavzemamo in izvajamo ukrepe, da bi bili vsi pacienti, ki potrebujejo zdravstveno storitev, obravnavani v okviru dopustne čakalne dobe ter skladno s pravili in priporočili stroke.

Partnersko dogovarjanje

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki izvajalcev (pristojne zbornice in združenja) in Ministrstvo za zdravje se v okviru splošnega dogovora za vsako tekoče leto dogovorimo za skupen obseg programov zdravstvenih storitev in določimo obseg potrebnih sredstev za plačilo programa na državni ravni.

Splošni dogovor je rezultat partnerskih pogajanj, v katerem določimo izhodišča za izvajanje programov, elemente za oblikovanje cen programov oziroma storitev ter druge podlage za sklepanje pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost ter zasebnimi zdravstvenimi delavci. V postopku dogovarjanj posebno pozornost namenjamo oblikovanju ukrepov in aktivnosti za obvladovanje čakalnih dob. Ti se izvajajo preko širitev rednih programov, boljšega vrednotenja programov ter, v obdobju od 2016–2018, preko enkratnih dodatnih programov (EDP) in v letu 2017/2018 preko posebnega vladnega projekta za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ter povečanje kakovosti zdravstvene obravnave. Pri tem moramo izhajati iz razpoložljivih virov (kadri, oprema, prostori in finančni viri).

Ukrepi za obvladovanje čakalnih dob

Na Ministrstvu za zdravje načrtujemo in sprejemamo vrsto kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za obvladovanje čakalnih dob, pri čemer upoštevamo demografske spremembe, razvoj medicine, ki omogoča bolnikom prijaznejše in učinkovitejše oblike zdravljenja ter razpoložljive vire.

Obvladovanje čakalnih dob v letu 2019 je prioriteta dela Ministrstva za zdravje in bo usmerjena k aktivnostim za dosego naslednjih ciljev:

  • zagotovitev enake in pravične dostopnosti do zdravstvenih storitev,
  • obvladovanje čakalnih dob, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo na izbranem naboru vrst zdravstvenih storitev,
  • zagotovitev prečiščenih čakalnih seznamov,
  • zagotovitev podatkov o čakalnih dobah in številu čakajočih po zdravstvenih storitvah, ki ustrezajo dejanskemu stanju čakanja pacientov na zdravstvene storitve,
  • celovito uporabo storitev eNaročanja,
  • omogočanje stalnega izobraževanja zdravstvenih delavcev za odpravo oziroma zmanjšanje naročanja neutemeljenih ("nepotrebnih") zdravstvenih storitev zaradi t.i. "defenzivne medicine",
  • učinkovitejše upravljanje javnih zdravstvenih zavodov,
  • optimizacijo mreže izvajalcev in specializacijo izvajalcev za učinkovitejšo uporabo kadrovskih in prostorskih virov; izboljšave v posodabljanju obračunskih modelov za plačevanje izvajalcev,
  • optimizacijo izkoriščenosti medicinske opreme (diagnostičnih, terapevtskih in drugih naprav) ter operacijskih sob,
  • pravičnejši oziroma primernejši obračunski modeli za plačevanje izvajalcev,
  • vzpostavitev pogojev za zmanjšanje napotovanja s primarne na sekundarno raven in znotraj ravni, s povečano uporabe storitev ePosvet. Ta omogoča prenos strokovnega znanja in s tem večjega deleža strokovno ustreznih napotitev v postopke nadaljnjega zdravljenja ali pa celovito in zaključeno obravnavo pacienta že pri zdravniku na primarni ravni.