Projekt Šilih je spodbudil uvedbo nujnih ukrepov za preventivno delovanje, ki je ključnega pomena pri preprečevanju varnostnih odklonov. Projekt Šilih, ki ga je potrdila Vlada RS, temelji na sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Šilih proti Sloveniji, odločbah Ustavnega sodišča RS in sodni poravnavi, sklenjeni z zakoncema Šilih po smrti njunega sina, Gregorja Šiliha.

Namen Projekta Šilih je določiti in potrditi ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkov med zdravstveno obravnavo, ukrepe za učinkovitejše uresničevanje pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter ukrepe za učinkovit sodni postopek, v katerem se brez nepotrebnega odlašanja ugotavlja odgovornost izvajalca zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenega delavca za smrt oziroma hude telesne poškodbe, ki jih pacient utrpi med zdravstveno obravnavo.

Predlagani so bili ukrepi tako v okviru zdravstvenega sistema, za katere je pristojno Ministrstvo za zdravje, kot tudi ukrepi, ki se nanašajo na sojenje in določene pravosodne organe (sodišča in državna tožilstva), za katere je pristojno Ministrstvo za pravosodje.

Z izvajanjem za zagotavljanje pravice pacienta do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave nadaljujemo tudi po zaključku projekta. Izpostavimo naj, da smo do sedaj:

• vzpostavili stalno spremljanje zadovoljstva pacientov prek portala zVem,
• v teku je vzpostavitev novega sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost pacientov (Projekt SenSys),
• vključili med obvezne vsebine strokovnih izpitov za poklice v zdravstvu in za podaljšanje licence za delo (zdravniki, medicinske sestre) tudi vsebine s področja kakovosti in varnosti.

Pri iskanju najboljših rešitev, kako izpeljati posamezen ukrep, se povezujemo z različnimi deležniki. Prizadevamo si, da so ob pojavu varnostnega odklona vzpostavljeni tudi mehanizmi podpore vsem vpletenim deležnikom. Skupno in sodelovalno delovanje je ključno tako pri preventivnem delovanju kot pri hitrem ukrepanju za zmanjševanje posledic varnostnega odklona.

Poročilo o izvedenih ukrepih iz Projekta Šilih

Vlada Republike Slovenije se je s sklepom št. 02402-18/2019/2 z dne 7. 8. 2019 seznanila s Poročilom o učinkih izvedenih ukrepov iz Projekta Šilih.

Vlada je 26. 10. 2017 potrdila Projekt Šilih (sklep vlade) ter naložila Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za zdravje, da v predvidenih rokih izvedeta ukrepe iz svoje pristojnosti in o njih poročata.

Projekt Šilih temelji na sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v primeru Šilih proti Sloveniji, dveh odločbah Ustavnega sodišča RS v zadevi Šilih iz leta 2009 in 2016 in sodni poravnavi, sklenjeni z zakoncema Šilih 23. 12. 2016, po 23 letih od smrti njunega sina, Gregorja Šiliha (1993).

V okviru Projekta Šilih so bili opredeljeni tako ukrepi za izboljšanje kakovosti in varnosti v zdravstvu, zlasti z mehanizmi za ugotavljanje kršitev pacientovih pravic, posebej ko je posledica smrt pacienta, ter za ugotavljanje in odpravo napak, tako posamičnih kot tudi sistemskih, v zdravstveni obravnavi, kot tudi dodatni ukrepi. Pri tem ima pomembno vlogo obravnava kršitev v okviru Zakona o pacientovih pravicah s poudarkom na mediaciji, nadzor v zdravstvu in obravnava opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkov v zdravstvu. Projekt Šilih je na Ministrstvu za zdravje sprožil in pospešil vrsto aktivnosti za izboljševanje varnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravstvene obravnave. Tako tudi preimenovanje Sektorja za kakovost in organizacijo zdravstvenega varstva v aprilu 2018 v Sektor za varnost, kakovost in učinkovitost zdravstvenega varstva nakazuje na prizadevanja za sistemsko ureditev področja kakovosti in varnosti v zdravstvu.

Kadar kljub mehanizmom v okviru zdravstvenega sistema ni mogoče preprečiti varnostnih odklonov ter napak in njenih posledic ali se ustrezno odzvati na kršitve, pa je potrebno zagotoviti prednostno obravnavo v sodnih postopkih. S Projektom Lukenda je bila uvedena vrsta sistemskih ukrepov za odpravljanje sodnih zaostankov in sojenje v razumnem roku, ki so nedvomno dali učinkovite rezultate. Novela Zakona o pacientovih pravicah, ki je bila sprejeta 26. 9. 2017, prinaša obveznost prednostne sodne obravnave v primeru smrti ali hude telesne poškodbe, ki nastane med zdravstveno obravnavo, ter posebej hitro postopanje organov v predkazenskem in kazenskem postopku. Običajno gre v tovrstnih zadevah za strokovno zelo specifična vprašanja, zato je pomembna vloga izvedencev zdravstvene stroke, angažiranje večjega števila izvedencev in dokazovanje z izvedenci v nekaterih primerih pa prispeva k daljšemu trajanju postopka. Namen novega Zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih pa je nasloviti vprašanje strokovnosti dela izvedencev, vključno izvedencev zdravstvene stroke.

Potrebno se je zavedati, da je za uveljavitev ukrepov in sprememb, ki izhajajo tudi iz Projekta Šilih, potrebno sodelovanje strokovnih združenj ter izobraževanje in usposabljanje vseh deležnikov tako v zdravstvu kot tudi v pravosodju. Pristojne institucije in strokovna javnost je bila vključena v projekt Šilih in na ta način tudi seznanjena s pričakovanimi (tudi srednjeročnimi) učinki nekaterih ukrepov. Projekt Šilih pomeni tudi dolgoročna prizadevanja za spreminjanje kulture varnosti in kakovosti pri obravnavanju pacientov, zato je za doseganje ciljev projekta pomembna zavezanost tudi naslednje vlade. Ministrstvo za zdravje si prizadeva tudi za izboljšanje sodelovanja (in posredovanja podatkov) s  ključnimi deležniki na tem področju, le tako bo možno izboljšanje varnosti in kakovosti zdravstvene obravnave. Projekt Šilih je bil deležen tudi pozornosti medijev in s tem vplival na ozaveščanje širše javnosti glede primera Šilih in ukrepov, ki so potrebni za izboljšanje stanja na področju preprečevanja varnostnih odklonov in zmanjševanja napak med zdravstveno obravnavo in na področju morebitnih posledičnih sodnih postopkov.

Projekt Šilih je torej naslovil tako izvorne razloge oziroma postopke za preprečevanje in raziskovanje razlogov za napake oz. poslabšanje zdravja ali smrt pacienta med zdravstveno obravnavo kot tudi ukrepe za ustrezno sodno obravnavo očitanih kršitev, s ciljem, da se primeri, kot je bil primer Šilih, ne bi več ponovili.  

V okviru Projekta Šilih so bile opravljene analize konkretnih civilnih in kazenskih zadev, povezanih z napakami med zdravstveno obravnavo, ki so jih v okviru »Projekta Šilih« pripravili Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo, Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za zdravje ter analiza podatkov, ki jih je pridobilo Ministrstvo za zdravje v okviru zdravstvenega dela projekta. Izsledki analize so razvidni v priponkah spodaj. 

Projekt Šilih je bil naveden tudi med splošnimi ukrepi Republike Slovenije v akcijskem poročilu, ki je namenjeno nadzoru Odbora ministrov Sveta Evrope nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Navedeni odbor je 5. septembra 2018 sprejel zaključno resolucijo, s katero je ugotovljeno, da je Republika Slovenija sprejela ustrezne tako individualne kot sistemske ukrepe za izvršitev ESČP sodbe Šilih proti Sloveniji.