Skoči do osrednje vsebine

Nadzor nad strateško trgovino se zagotavlja zaradi varnostnih tveganj in pomeni nadzor nad posameznimi aktivnostmi trgovine, kot so izvoz, prenos, posredovanje, zagotavljanje tehnične pomoči in podobno.

Zadevno blago, programska oprema ali tehnologija ima poleg zakonite uporabe možno tudi vojaško rabo ali pa je lahko namenjeno za kršenje človekovih pravic. Zato je po mednarodnih pravilih izvzeto iz svobodne trgovine in potrebuje nadzor. Področje nadzora strateške trgovine, ki je ločeno urejeno tudi pod skupno trgovinsko politiko Unije, se deli na nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, kateremu je dodana tudi ureditev v primeru omejevalnih ukrepov za širše blago z dvojno rabo in nadzor nad trgovino z blagom, ki bi bilo lahko namenjeno za mučenje, izvršitev smrtne kazni ali drugo okrutno ali nečloveško ravnanje. Pokriva pa tudi trgovino s konfliktnimi diamanti in minerali.

Nadzor izvoza blaga z dvojno rabo

Blago z dvojno rabo predstavlja blago, programsko opremo in tehnologijo z dvojno rabo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene. Blago z dvojno rabo ni vojaško blago ali obrambni proizvod, a se  zaradi svojih lastnosti ali tehničnih karakteristik lahko uporabi tudi v vojaške namene in lahko pri občutljivih končnih uporabnikih predstavlja varnostno tveganje, zato je nad njim vzpostavljen nadzor. Nadzira se primarno pri izvozu iz Evropske unije, delno tudi pri prenosu znotraj Evropske unije, pri posredovanju takega blaga med dvema tretjima državama, nudenju tehnične pomoči v zvezi z njim ter pri tranzitu blaga z dvojno rabo skozi Evropsko unijo.

Sistem nadzora

Sistem nadzora temelji  na mednarodnih zavezah, pogodbah in konvencijah ter odraža zaveze mednarodnih izvoznih režimov za blago z dvojno rabo in temelji na obvezujočih predpisih Evropske unije.  Na ravni Unije so urejena skupna pravila nadzora nad aktivnostmi, vrste dovoljenj, kriteriji ocenjevanja, seznam blaga z dvojno rabo ter tako imenovani catch-all ukrep, s katerim se nadzira tudi blago z dvojno rabo, ki ni na seznamu v posebnih okoliščinah. Določeni so tudi ukrepi, ki jih morajo izvajati izvozniki, posredniki in osebe, ki nudijo tehnično pomoč, nadaljnja ureditev izvajanja pa naložena državam članicam. Evropska unija uvaja tudi sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic.  

Evropska unija ponuja tudi uporabo splošnega izvoznega dovoljenja Unije, ki velja za določene vrste blaga z dvojno rabo in za izvoz v določene namembne države. Splošno izvozno dovoljenje Unije lahko uporabi vsak izvoznik s sedežem v Sloveniji, pri čemer mora izpolnjevati pogoje podane v objavljenem dovoljenju in ostala pravila Evropske unije in nacionalne zakonodaje.  

Dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo

Splošnih izvoznih dovoljenj Unije je šest:

  1. EU001 - izvoz v Avstralijo, Kanado, Japonsko, Novo Zelandijo, Norveško, Švico (vključno z Lihtenštajnom) in Združene države Amerike;
  2. EU002 - izvoz določenega blaga z dvojno rabo v nekatere države;
  3. EU003 - izvoz po popravilu / zamenjavi;
  4. EU004 - začasni izvoz za razstave ali sejme;
  5. EU005 – telekomunikacije;
  6. EU006 – kemikalije.  

Poleg splošnega izvoznega dovoljenja Unije se lahko pri ministrstvu zaprosi tudi za individualno izvozno dovoljenje, ki pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za enega končnega uporabnika ali prejemnika v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst blaga z dvojno rabo. Posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč za blago z dvojno rabo v primeru nameravane aktivnosti  lahko zaprosijo za individualno dovoljenje. Izvozniki pa lahko pod posebnimi pogoji  in izpolnjevanjem skladnosti s sistemom nadzora zaprosijo tudi za globalno dovoljenje.

Na podlagi uporabe kateregakoli  dovoljenja za blago  z dvojno rabo je potrebno poročati po  delno ali dokončno opravljenem poslu.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Mednarodno uvozno potrdilo za blago z dvojno rabo

Izdajo Mednarodnega uvoznega potrdila (angleško International Import Certificate) omogoča ministrstvo v skladu z dobrimi praksami v mednarodnih izvoznih režimih. Za potrdilo uvoznik vloži vlogo na ministrstvo. Z mednarodnim uvoznim potrdilom se potrjuje, da se je uvoznik zavezal, da bo uvozil navedeno blago v Republiko Slovenijo, oziroma, da ga ne bo preusmeril, oziroma ponovno izvozil drugam brez dovoljenja pristojnega organa Republike Slovenije. 

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Potrdilo o dostavi blaga z dvojno rabo

V skladu z dobrimi praksami v mednarodnih izvoznih režimih izdaja ministrstvo tudi potrdilo o dostavi blaga (angleško Delivery Verification Certificate). Kadar se po uvozu blaga z dvojno rabo s strani države, ki je izdala dovoljenje za izvoz, zahteva potrdilo o tem, da je bilo blago dostavljeno končnemu uporabniku v Sloveniji, lahko ministrstvo uvozniku na podlagi vloge izda tako potrdilo na podlagi potrdilne preveritve s strani carinskih organov. 

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Omejevalni ukrepi za blago z dvojno rabo

Zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij na celovit način ureja v Republiki Sloveniji področje izvajanja omejevalnih ukrepov, ki jih sprejemajo Organizacija združenih narodov, Evropska unija ali druge mednarodne organizacije.

Nekaj omejevalnih ukrepov se nanaša tudi na  blago z dvojno rabo v širšem smislu definicije glede na njegovo uporabo in veljajo za namembne države:

  •  Iran,
  •  Severna Koreja,
  •  Sirija, 
  •  Rusija.

Povezave

Zemljevid z državami pod omejevalnimi ukrepi

Mednarodne zaveze, pogodbe in režimi za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo:

Zakonodaja na področju nadzora blaga z dvojno rabo pod omejevalnimi ukrepi

Nadzor trgovine z blagom, ki bi se lahko uporabilo za mučenje

Slovenija je kot članica Evropske unije zavezana k upoštevanju in izvajanju zakonodaje Evropske unije, o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško in poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Uvoz in izvoz ter zagotavljanje tehnične pomoči za blago, ki je praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje je v osnovi prepovedano. Izjema velja le za blago, ki bo zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju. Za ta namen je potrebno na ministrstvu zaprositi za dovoljenje. Prepoved velja tudi za tranzit, posredniške storitve, usposabljanje, trgovske sejme in oglaševanje.  

Za izvoz blaga, ki bi bilo lahko namenjeno za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, a se bo uporabilo v drugačne, zakonite namene, je potrebno pri ministrstvu zaprositi za dovoljenje. Gre za blago, ki se v osnovi uporablja za kazenski pregon ter blago, ki glede na svojo obliko in tehnične lastnosti pomeni resno tveganje za uporabo za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Podobno velja tudi glede posredniških storitev, tehnične pomoči za tako blago. Tranzit takega blaga je prepovedan. Za določena zdravila, blago, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni ter je bilo odobreno ali dejansko uporabljeno za izvršitev smrtne kazni v eni ali več tretjih državah, ki niso odpravile smrtne kazni, je prav tako potrebno pridobiti izvozno dovoljenje, dovoljenje za posredniške storitve ali tehnično pomoč, ki se ga pridobi na ministrstvu. Predpis Evropske unije za to zadevno blago ponuja tudi Splošno izvozno dovoljenje Unije za v izvoz določene namembne države pod določenimi pogoji.

Nadzor nad trgovino s surovimi diamanti - Kimberly proces

V zadnjih desetih letih prejšnjega in v začetku tega tisočletja je prihajalo do grozovitega nasilja nad civilnim prebivalstvom in do množičnih kršitev človekovih pravic s t.i. trgovino s konfliktnimi oz. krvavimi diamanti. Z njimi so se financirale razne uporniške skupine in državljanske vojne, ki so potekale v nekaterih afriških državah. Mednarodna skupnost je skupaj z diamantno industrijo in civilno družbo razvila mednarodni sistem potrjevanja z začetkom leta 2000 v Kimberleyu. Ta je prerasel v Kimberley proces.

Sistem so zasnovale države udeleženke procesa Kimberley za učinkovito izvajanje resolucij Varnostnega sveta Organizacije Združenih narodov, še posebej resolucij št. 1173 (1998), 1295 (2000), 1306 (2000) in 1304 (2000), katerih namen je preprečiti uporabo teh diamantov za financiranje dejavnosti uporniških gibanj v nekaterih državah ter zagotoviti mir in varnost prebivalcev v teh državah. Trenutno ima Kimberley proces 54 članic, pri čemer se  Evropska unija šteje kot ena članica. Področje ureja tudi Evropska unija s predpisom, v katerem omogoča izvoz in izvoz surovih diamantov ter podaja seznam udeležencev potrjevanja. Evropsko unijo zastopa Evropska komisija. Države članice so uredile administrativne sankcije za kršitve uredbe Evropske unije na nacionalni ravni.

Konfliktni minerali

Evropska Unija je maja 2017 sprejela predpis, s katerim se vzpostavlja nadzor nad uvozom določenih mineralov, in sicer kositra, tantala, volframa in zlata in kovin, ki vsebujejo zadevne minerale, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem. Uredba je namenjena zagotavljanju, da uvozniki zadevnih mineralov in talilnice v Evropski uniji, ki sodelujejo v oskrbovalni verigi, spoštujejo mednarodne standarde glede odgovorne preskrbe s temi minerali oziroma kovinami. Ti standardi so določeni v smernicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Uredba od podjetij v Evropski Uniji, ki sodelujejo v oskrbovalni verigi zahteva, da zagotovijo, da se zadevni minerali oziroma kovine uvažajo samo iz odgovornih in nekonfliktnih območij, s čimer se omejijo možnosti za trgovanje oboroženih skupin in varnostnih sil z zadevnimi minerali na tako imenovanih konfliktnih območjih in območjih z visokim tveganjem. S tem se omeji tudi nelegalno izkoriščanje lokalnih skupnosti, vključno z rudarskimi delavci, ter na ta način spodbuja razvoj teh območij. Uredba se bo začela uporabljati 1. januarja 2021.

Iz uredbe so izvzeti uvozniki mineralov ali kovin, kadar njihov letni obseg uvoza posameznih mineralov ali kovin ne presega količinskega praga, določenega v uredbi.

Pristojni organi bodo odgovorni za izvajanje naknadnih pregledov tistih uvoznikov, ki presegajo količinski prag ter za zagotovitev, da uvozniki izpolnjujejo obveznosti iz uredbe. 

Iskalnik