Skoči do osrednje vsebine

Nacionalni akcijski program za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev

Akcijski programi za zmanjševanje tveganj zaradi uporabe pesticidov za zdravje ljudi in okolje v državah članicah temeljijo na Tematski strategiji o trajnostni rabi pesticidov, ki jo je leta 2002 sprejel Evropski parlament. Evropska komisija je sledila tem usmeritvam s sprejemom svežnja zakonodaje, s katero je predpisala stroge kriterije za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, zbiranje podatkov o prodaji in uporabi fitofarmacevtskih sredstev ter ukrepe v okviru zakonodaje o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Vse ukrepe povzema Nacionalni akcijski program, nacionalna strategija s ciljem zmanjšanja tveganj na področjih možnega vpliva fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi, živali, pitno vodo, površinske in podzemne vode ter drugo okolje.

Zgodovina Nacionalnega akcijskega programa (NAP) v Sloveniji

Prvi NAP smo v Sloveniji sprejeli konec leta 2012 za obdobje do leta 2022. Vseboval je 19 kazalnikov tveganja z različnih področij uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Ker pa moramo NAP pregledati in dopolniti vsakih 5 let, smo leta 2018 sprejeli spremembe in dopolnitve NAP za obdobje 2018-2022

V letu 2015 smo izdelali prvo vmesno Poročilo o izvajanju ukrepov NAP za obdobje 2013-2015, v letu 2018 pa Končno poročilo o napredku pri izvajanju NAP za obdobje 2013-2017.

Cilji Nacionalnega akcijskega programa

Glavni cilj NAP je zmanjšanje vplivov in učinkov, ki jih lahko prinaša raba FFS, na zdravje in na okolje. 

Podrobnejši cilji pa so zmanjšanje tveganj v zvezi z rabo FFS in omejitvami rabe, zmanjšanje pojavnosti ostankov FFS v hrani in vodah, razvoj integriranega varstva rastlin, spodbujanje uporabe metod varstva rastlin z majhnim tveganjem in naprednih tehnik za nanašanje FFS. 

Ukrepi in kazalniki tveganja

NAP se osredotoča na vse ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih prinaša raba FFS, od izobraževanja in informiranja, tehničnih pogojev za trgovanje s FFS in njihovo uporabo preko spremljanja in uradnega nadzora nad uporabo FFS, pridelano hrano in pitno vodo; do zmanjšanja uporabe FFS na javnih površinah.

Ukrepi so usmerjeni k osveščanju uporabnikov o pravilni rabi FFS s poudarkom na varovanju podzemnih in površinskih voda, varovanju čebel, varnem odstranjevanju odpadkov in odpadne embalaže FFS, spodbujanju integrirane in ekološke pridelave ter uporabe nekemičnih metod varstva rastlin in metod varstva rastlin z majhnim tveganjem. 

Vlada Republike Slovenije je dne 7. 11. 2017 sprejela stališče glede odobritve aktivne snovi glifosat, in sicer sklep, s katerim se zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer je zagotovila ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. Vlada RS se v okviru NAP zavzema za zmanjšanje uporabe kemičnih FFS na splošno in za omejitev uporabe herbicidov na javnih površinah, zavzema se za zmanjšanje tveganj, ki jih prinaša uporaba FFS za zdravje in za okolje z dolgoročnim zmanjševanjem obsega uporabe.

S sprejemom ustreznih predpisov smo omejili uporabo herbicidov na javnih površinah, in sicer na cestah in železnicah s 1. aprilom 2021 ter na drugih javnih površinah s 1. oktobrom 2019.  Skrbniki teh površin bodo morali poiskati alternativne nekemične metode za zatiranje plevela. 

Kazalnike tveganja za obdobje 2018-2022 smo nekoliko spremenili glede na prejšnje obdobje, večinoma pa ostajajo podobni. S primerjavo podatkov iz kazalnikov tveganja iz obeh obdobij bomo ob koncu obdobja 2018-2022 merili napredek pri zmanjšanju tveganj zaradi rabe FFS. 

Nacionalni kazalniki tveganja

Nacionalne kazalnike tveganja smo določili na podlagi podatkov o FFS, s katerimi razpolagamo. Ti podatki služijo kot osnova za spremljanje gibanja prodaje in pojavljanja FFS v okolju v prihodnjih letih. 

Kazalniki tveganja v Končnem poročilu o napredku pri izvajanju Nacionalnega akcijskega programa za doseganje trajnostne rabe FFS za obdobje od 2013-2017:

  1. Podatki o prodaji FFS prikazujejo gibanje prodaje FFS. Podatke nam vsako leto pošljejo trgovine, ki imajo dovoljenje za opravljanje prometa s FFS in zajemajo prodajo FFS  ne glede na namen uporabe (kmetijske površine, nekmetijske površine). Prodaja FFS se giblje v odvisnosti od uporabe FFS, na katero najbolj vplivajo vremenske razmere. Največji delež v prodaji FFS zavzemajo fungicidi (okoli 70% vseh FFS), od teh pa je največ pripravkov na osnovi bakra in žvepla (preko 50% fungicidov). Leta 2017 so trgovine prodale 1.090 ton aktivnih snovi v FFS. 
  2. Oceno porabe FFS v kmetijstvu izdela Statistični urad Republike Slovenije. Za leto 2014 je ocenil, da je bila poraba FFS v kmetijstvu za tretjino manjša od prodaje. 
  3. Število oseb, ki so pridobile ali podaljšale izkaznico o usposabljanju o FFS nam pove, koliko oseb, ki uporabljajo, prodajajo ali svetujejo o  FFS pri svojem delu, se redno usposablja o FFS. Ti podatki so primerljivi v daljšem obdobju, saj se prodajalci FFS in svetovalci za FFS udeležijo podaljšanj vsaka tri leta, uporabniki FFS pa vsakih 5 let. Število veljavnih izkaznic se giblje okoli 57.000. 
  4. Število pregledanih naprav za nanašanje FFS nam pove, koliko naprav za nanašanje FFS se redno pregleda glede tehnične brezhibnosti, ki je pogoj za ustrezno nanašanje FFS. Podatek je primerljiv v daljšem obdobju, ker uporabniki FFS pripeljejo naprave na pregled vsaka tri leta. Število naprav z veljavno nalepko se giblje okoli 18.000. 
  5. Podatek o starosti naprav za nanašanje FFS nam pove, koliko je stara kmetijska mehanizacija za nanašanje FFS. Nove naprave so tehnično bolj dovršene in neobrabljene ter omogočajo bolj kakovostno nanašanje FFS. Povprečna starost škropilne tehnike v letu 2017 je bila 22 let. 
  6. Število novih naprav za nekemično zatiranje plevela. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru ukrepov za razvoj podeželja spodbuja nakup naprav za mehansko zatiranje plevela. Z uporabo takih naprav se zmanjšuje uporaba herbicidov (to so FFS za zatiranje plevela). V letu 2017 je bilo kupljenih 178 naprav. 
  7. Podatki iz monitoringa ostankov pesticidov v hrani in krmi, s katerimi spremljamo ostanke FFS v hrani in krmi v prometu in pravilno rabo FFS v kmetijski in ekološki pridelavi, nam pokažejo, koliko pesticidov vsebuje hrana in krma. Delež vzorcev s preseženimi ostanki pesticidov je relativno majhen. V primerih, ko so mejne vrednosti presežene, izdelamo oceno tveganja za zdravje ljudi in ocenimo varnost hrane ali krme. Iz rezultatov monitoringa je razvidno, da uživamo živila, ki ne vsebujejo takšnih ostankov pesticidov, ki bi ogrožali zdravje ljudi. Od 735 vzetih vzorcev leta 2016 je bilo neskladnih vzorcev 0,6%. 
  8. S podatki o monitoringu ostankov FFS v podzemni in površinski vodi Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije spremlja stanje naših podzemnih in površinskih voda za FFS in množico drugih onesnaževal. Vsebnost pesticidov v podzemni vodi je v zadnjih letih v upadanju. Monitoring pitne vode izvaja Nacionalni laboratorij za okolje, zdravje in hrano
  9. Število kmetijskih gospodarstev in površin v ekološki pridelavi kaže počasno, a stalno rast. Leta 2017 je bilo v ekološki pridelavi 9,6 % kmetijskih površin.
  10. Podatke o zastrupitvah ljudi s FFS spremljata Nacionalni inštitut za javno zdravje iz bolnišničnih obravnav, iz urgentnih obravnav podatke spremlja Center za klinično toksikologijo in farmakologijo pri Kliničnem Centru v Ljubljani. Število bolnišničnih obravnav zastrupitev s FFS je v upadanju, v letu 2017 je bilo teh obravnav sedem. Število urgentnih obravnav primerov delavcev pri poklicnem delu s FFS je stalno nizko, v letu 2017 je bil zabeležen 1 primer.  Več pa je obravnav zastrupitev uporabnikov FFS, ki se poklicno ne ukvarjajo s kmetijstvom (osem v letu 2017).

Izračun kazalnikov tveganja

Od leta 2019 dalje moramo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin spremljati napredek glede zmanjšanja tveganj in škodljivih vplivov FFS na zdravje in okolje po sprejeti metodologiji v EU. To določa Direktiva Komisije (EU) 2019/782 z dne 15. maja 2019 o spremembi Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve usklajenih kazalnikov tveganja. V ta namen moramo izračunati dva kazalnika tveganja, s pomočjo katerih bomo spremljali ta napredek.  Usklajena kazalnika tveganja je določila Evropska komisija in veljata za celotno območje EU.

Kazalnik 1 izračunamo na podlagi statističnih podatkov o količinah aktivnih snovi, danih v promet v FFS.

Kazalnik 2 izračunamo na podlagi števila dovoljenj, izdanih za rabo FFS v nujnih primerih v zvezi z varstvom rastlin. 

Za obdobje med leti 2011 in 2017 je kazalnika izračunala Evropska komisija na podlagi podatkov, ki smo jih posredovali. Evropska komisija izračuna skupna kazalnika tveganja za območje EU iz podatkov, ki jih posredujejo države članice, ter jih objavi na spletni strani Komisije o trajnosti rabi pesticidov

Iskalnik