Zgodovina Nacionalnega akcijskega programa (NAP) v Sloveniji

Prvi NAP smo v Sloveniji sprejeli konec leta 2012 za obdobje do leta 2022. Vseboval je 19 kazalnikov tveganja z različnih področij uporabe FFS. Ker moramo NAP pregledati in dopolniti vsakih 5 let, smo leta 2018 sprejeli spremembe in dopolnitve NAP za obdobje 2018-2022. 

V letu 2015 smo izdelali prvo poročilo o izvajanju ukrepov NAP za obdobje 2013-2015, v letu 2018 pa končno poročilo o napredku pri izvajanju NAP za obdobje 2013-2017.

Cilji Nacionalnega akcijskega programa

Glavni cilj NAP je zmanjšanje vplivov in učinkov uporabe FFS na zdravje in okolje. 

Podrobnejši cilji so zmanjšanje tveganj v zvezi z uporabo FFS in omejitvami uporabe, zmanjšanje ostankov FFS v hrani in vodah, krepitev integriranega varstva rastlin, spodbujanje uporabe metod varstva rastlin z majhnim tveganjem in naprednih tehnik za nanašanje FFS. 

Ukrepi in kazalniki tveganja

NAP obravnava vse ukrepe za zmanjšanje tveganja zaradi uporabe FFS, od izobraževanja in informiranja, tehničnih pogojev za trgovanje s FFS in njihovo uporabo, spremljanja in uradnega nadzora nad uporabo FFS, pridelano hrano in pitno vodo do zmanjšanja uporabe FFS na javnih površinah.

Ukrepi so namenjeni ozaveščanju uporabnikov o pravilni rabi FFS s poudarkom na varovanju podzemnih in površinskih voda ter čebel, varnemu odstranjevanju odpadkov in odpadne embalaže FFS, spodbujanju integrirane in ekološke pridelave ter uporabe nekemičnih metod varstva rastlin in metod varstva rastlin z majhnim tveganjem. 

Vlada Republike Slovenije je 7. 11. 2017 sprejela stališče glede odobritve aktivne snovi glifosat, in sicer v sklepu, s katerim se zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer je zagotovila ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. Vlada RS se v okviru NAP zavzema za zmanjšanje uporabe kemičnih FFS na splošno in za omejitev uporabe herbicidov na javnih površinah, zavzema se za zmanjšanje tveganj zaradi uporabe FFS za zdravje in okolje z dolgoročnim zmanjševanjem pogostosti uporabe.

S sprejetjem ustreznih predpisov smo omejili uporabo herbicidov na javnih površinah, in sicer na cestah in železnicah, kar začne veljati 1. aprila 2021, in na drugih javnih površinah, kar velja od 1. oktobra 2019. Skrbniki teh površin bodo morali poiskati alternativne nekemične metode za zatiranje plevela. 

Kazalnike tveganja za obdobje 2018–2022 smo nekoliko spremenili glede na prejšnje obdobje, večinoma pa ostajajo podobni. S primerjavo podatkov iz kazalnikov tveganja za obe obdobji bomo ob koncu obdobja 2018–2022 ocenili napredek pri zmanjšanju tveganj zaradi uporabe FFS. 

Nacionalni kazalniki tveganja

Nacionalne kazalnike tveganja smo določili na podlagi razpoložljivih podatkov o FFS. Ti podatki so podlaga za spremljanje gibanja prodaje in uporabe FFS v okolju v prihodnjih letih. 

Kazalniki tveganja v končnem poročilu o napredku pri izvajanju nacionalnega akcijskega programa za doseganje trajnostne rabe FFS za obdobje 2013–2017:

1. Podatki o prodaji FFS prikazujejo gibanje prodaje FFS. Podatke nam vsako leto pošljejo trgovine, ki imajo dovoljenje za opravljanje prometa s FFS, in zajemajo prodajo FFS ne glede na namen uporabe (kmetijske in nekmetijske površine). Prodaja FFS se giblje glede na njihovo uporabo, na katero najbolj vplivajo vremenske razmere. Največji delež v prodaji FFS zavzemajo fungicidi (okoli 70 % vseh FFS), od teh pa je največ pripravkov na osnovi bakra in žvepla (več kakor 50 % fungicidov). Leta 2017 so trgovine prodale 1090 ton aktivnih snovi v FFS.
2. Oceno porabe FFS v kmetijstvu izdela Statistični urad Republike Slovenije. Za leto 2014 je ocenil, da je bila poraba FFS v kmetijstvu za tretjino manjša od prodaje. 
3. Število oseb, ki so pridobile ali podaljšale izkaznico o usposabljanju o FFS, pomeni, koliko oseb, ki uporabljajo, prodajajo FFS ali svetujejo o njih pri svojem delu, se redno usposablja o FFS. Ti podatki so primerljivi v daljšem obdobju, saj se prodajalci in svetovalci za FFS udeležijo izobraževanj za podaljšanje izkaznice vsaka tri leta, uporabniki FFS pa vsakih pet let. Veljavnih izkaznic je okoli 57.000. 
4. Število pregledanih naprav za nanašanje FFS pomeni, koliko naprav za nanašanje FFS je redno pregledanih glede tehnične brezhibnosti, ki je pogoj za ustrezno nanašanje FFS. Podatek je primerljiv v daljšem obdobju, ker uporabniki FFS pripeljejo naprave na pregled vsaka tri leta. Naprav z veljavno oznako je okoli 18.000. 
5. Podatek o starosti naprav za nanašanje FFS pove, koliko je stara kmetijska mehanizacija za nanašanje FFS. Nove naprave so tehnično bolj dovršene in neobrabljene ter omogočajo bolj kakovostno nanašanje FFS. Povprečna starost škropilne tehnike v letu 2017 je bila 22 let. 
6. Število novih naprav za nekemično zatiranje plevela: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru ukrepov za razvoj podeželja spodbuja nakup naprav za mehansko zatiranje plevela. Z uporabo takih naprav se zmanjšuje uporaba herbicidov (to so FFS za zatiranje plevela). V letu 2017 je bilo kupljenih 178 naprav. 
7. Podatki spremljanja ostankov pesticidov v hrani in krmi, s katerimi spremljamo ostanke FFS v hrani in krmi v prometu in pravilno uporabo FFS v kmetijski in ekološki pridelavi, kažejo, koliko pesticidov vsebujeta hrana in krma. Delež vzorcev s preseženimi ostanki pesticidov je relativno majhen. Kadar so mejne vrednosti presežene, izdelamo oceno tveganja za zdravje ljudi in ocenimo varnost hrane ali krme. Iz rezultatov spremljanja je razvidno, da uživamo živila, ki ne vsebujejo ostankov pesticidov, ki bi ogrožali zdravje ljudi. Od 735 odvzetih vzorcev leta 2016 je bilo neskladnih vzorcev 0,6 %. 
8. Na podlagi podatkov o ostankih FFS v podzemnih in površinskih vodah Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje spremlja stanje naših podzemnih in površinskih voda glede FFS in številnih drugih onesnaževal. Vsebnost pesticidov v podzemni vodi se v zadnjih letih zmanjšuje. Spremljanje pitne vode izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. 
9. Število kmetijskih gospodarstev in površin v ekološki pridelavi se počasi, a stalno povečuje. Leta 2017 je bilo 9,6 % kmetijskih površin v ekološki pridelavi. 
10. Podatke o zastrupitvah ljudi s FFS spremljata Nacionalni inštitut za javno zdravje (bolnišnične obravnave) in Center za klinično toksikologijo in farmakologijo pri UKC Ljubljana (nujne obravnave). Število bolnišničnih obravnav zastrupitev s FFS se zmanjšuje, leta 2017 je bilo teh obravnav sedem. Nujnih obravnav primerov delavcev pri poklicnem delu s FFS ni veliko, v letu 2017 je bil zabeležen en primer. Več je obravnav zastrupitev uporabnikov FFS, ki se poklicno ne ukvarjajo s kmetijstvom (osem v letu 2017).