Skoči do osrednje vsebine

Javno-javna partnerstva na področju raziskav in inovacij

Javno-javna partnerstva so raziskovalne in inovacijske mreže javnih organizacij, kot so ministrstva ali agencije. Preko javno-javnih partnerstev se usklajuje oziroma približuje nacionalne strategije na različnih področjih raziskav in so v pomoč pri premagovanju razdrobljenosti javnih raziskovalnih prizadevanj v državah članicah Evropske unije.

Pobude, instrumenti in partnerstva

Preko javno-javnih partnerstev se izvajajo tudi sodelovalni transnacionalni javni razpisi za raziskovalne projekte, za katere je zagotovljeno sofinanciranje s strani organizacije (ministrstvo, agencija) vključene v posamezno pobudo oziroma inštument.

V preteklih letih je prišlo do širjenja instrumentov in pobud, usmerjenih v približevanje, sodelovanje in celo usklajevanje nacionalnih strategij in programov na področju raziskav, z namenom nadaljnjega razvoja Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) in reševanja družbenih izzivov ter krepitve evropske konkurenčnosti.

Tako poznamo pobude, ki jih vodijo države članice, instrumente, ki jih močno podpirajo Evropska komisija in Okvirni program za raziskave in inovacije - Obzorje 2020, ali partnerstva med javnimi agencijami v zavezništvih med javnim in zasebnim sektorjem:

  • Pobude za skupno načrtovanje raziskovalnih programov (JPI),
  • Pobude po 185. členu Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU),
  • instrument ERA-NET (različice ERA-NET, ERA-NET Plus, ERA-NET Cofund) in
  • instrument evropskega skupnega načrtovanja (EJP).

Podatki o vključenosti Slovenije

Pobude za skupno načrtovanje raziskovalnih programov (JPI)

Leta 2006 je Evropska komisija začela z bottom-up eksperimentom na področju sodelovanja in povezovanja  nacionalnih raziskovalnih agencij in ministrstev, kar je vodilo do precejšnje mobilizacije sredstev za raziskave in razvoj. Rezultat tega je bilo, do leta 2007, 71 ustanovljenih mrež za spodbujanje raziskav in razvoja, z namenom sofinanciranja skupnih sodelovalnih projektov (tako imenovani ERA-NET-ov), kar je bil precejšen, nepričakovan uspeh.

Na podlagi tega uspeha in evropskega duha, ki se je razvil med ministrstvi, državami članicami Evropske Unije in Evropsko komisijo je slednja pripravila analizo, ki je v letu 2008 vodila do Sporočila komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom: K skupnemu načrtovanju raziskav, Sodelovanje za učinkovitejše reševanje velikih družbenih izzivov.

S tem se je začela promocija tako imenovanih JPI-jev (Joint Programming Initiatives, Pobud za skupno načrtovanje raziskovalnih programov), na najvišji politični ravni, z namenom strukturiranja Evropskega raziskovalnega prostora (ERA).

Družbeni izzivi, kot so podnebne spremembe, staranje prebivalstva, energetska varnost in drugi so postali glavni dejavniki za spodbujanje raziskav v zadnjih letih. Za reševanje družbenih izzivov se je zato na ravni držav članic leta 20018 začel proces skupnega načrtovanja programov (JPP), ki je proces, namenjen zagotavljanju optimizacije obstoječih in prihodnjih raziskovalnih prizadevanj na področju globalnih družbenih izzivov na ravni držav članic.

Optimizacija pomeni:

  • krepitev čezmejnega sodelovanja,
  • boljšo koordinacijo,
  • boljše prilagajanje javnega financiranja raziskovalnih programov posameznih držav članic na omejenem številu raziskovalnih področij in
  • prispevati k strukturiranju raziskovalnih prizadevanj v Evropskem raziskovalnem prostoru (ERA).

Glavni cilj tega procesa je razviti kritično maso za skupno reševanje globalnih družbenih izzivov, ta postopek pa vodi Skupina na visoki ravni za skupno načrtovanje raziskovalnih programov (GPC).

Skupne programske pobude (JPI) združujejo države članice in pridružene države ki so se zavezale k razvoju in izvajanju skupnega strateškega raziskovalnega načrta (Strategic Research Agenda (SRA)). Države članice v posameznem JPI sodelujejo v skladu s svojimi nacionalnimi prednostnimi nalogami, prostovoljno in na podlagi spremenljive geometrije. Posamezen JPI se lahko odloči, da bo izvajal široko paleto dejavnosti, od organizacije skupnega  transnacionalnega razpisa ali vzpostavitve ERA-NET Cofund namenjenega dolgoročnemu skupnemu načrtovanju nacionalne raziskovalne politike.

Do danes je bilo potrjenih in izbranih deset pobud za skupno načrtovanje (JPIs), ki pokrivajo zelo različna raziskovalna področja:

  • JPND - Raziskave o nevrodegenerativnih boleznih
  • MYBL - Daljše in boljše življenje - možnosti in izzivi, ki jih prinašajo demografske spremembe
  • FACCE - Kmetijstvo, varnost hrane in podnebne spremembe
  • OCEANS - Zdrava in produktivna morja in oceani
  • CLIMATE - Podnebne spremembe
  • AMR - Protimikrobna odpornost
  • HDHL - Zdrava prehrana za zdravo življenje
  • WATER - Vodni izzivi za spreminjajoči se svet
  • CULTURAL HERITAGE - Kulturna dediščina in globalne spremembe
  • URBAN EUROPE - Urbana Evropa; svetovni urbani izzivi

Pobude po 185. členu Pogodbe o delovanju Evropske Unije

Pobude po 185. členu (prejšnji 169. člen) so večletni raziskovalni programi, ki jih skupaj izvajajo več držav članic EU in pridruženih držav. Evropska unija sodeluje z zagotavljanjem znatnega finančnega prispevka prek okvirnega programa za raziskave in inovacije

V okviru Obzorja 2020 so podprta različna javno-javna partnerstva, ki so bila ustanovljena na podlagi 185. člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU). Ta omogočajo EU, da sodeluje v raziskovalnih programih, katere ustanoviteljice so države članice.

Sodelujoče države preko pobud po 185. členu PDEU izvajajo in usklajujejo skupna raziskovalna prizadevanja, ki so vnaprej definirana ter izvajajo transnacionalne sodelovalne javne razpise za raziskovalne projekte.

Trenutno se izvaja 5 pobud po 185. členu PDEU:

  1. EDCTP2 - na področju kliničnih študij/nova zdravila za bolezni, povezane z revščino.
  2. AAL2 - raziskovalni in razvojni program na področju tehnologij opolnomočenja starejših in invalidnih oseb za varno življenje v svojih domovih.
  3. EMPIR - evropski meroslovni program za raziskave in inovacije/nove merilne tehnologije.
  4. EUROSTARS2 - podpora za visokotehnološka mala in srednje velika podjetja (MSP).
  5. PRIMA - raziskave in inovacije v sredozemskem prostoru/trajnostno gospodarjenje z vodami in proizvodnja hrane.

Instrument ERA-NET

Leta 2006 je Evropska komisija začela z bottom-up eksperimentom na področju sodelovanja in povezovanja  nacionalnih raziskovalnih agencij in ministrstev, kar je vodilo do precejšnje mobilizacije sredstev za raziskave in razvoj. Rezultat tega je bilo, do leta 2007, 71 ustanovljenih mrež za spodbujanje raziskav in razvoja.

ERA-NET je ena izmed shem financiranja oz. instrument EU programov za raziskave, razvoj in inovacije (6. OP, 7. OP, Obzorje 2020). Gre za obliko javno-javnega partnerstva z namenom:

  • koordinacije in sodelovanja med regionalnimi/nacionalnimi raziskovalnimi programi ter
  • izvedbe skupnih mednarodnih razpisov.

ERA-NET Cofund je z Obzorjem 2020 nova oblika ERA-NET sheme, ki združuje značilnosti preteklih ERA-NET shem (ERA-NET in ERA-NET Plus). Ključna aktivnost ERA-NET Cofund sheme je izvedba skupnega mednarodnega razpisa med financerskimi organizacijami – delež sofinanciranja s strani EU je omejen na največ 33 % vseh upravičenih stroškov projekta, to je sredstev, ki so namenjena sofinanciranju mednarodnih projektov kot rezultata skupnega mednarodnega razpisa.

V okviru ERA-NET Cofund je možna še izvedba dodatnih aktivnosti konzorcija financerskih organizacij, kot npr. širjenje ozaveščenosti o področju ERA-NET projekta, priprava strateške raziskovalne agende, izvedba dodatnih skupnih mednarodnih razpisov.

Trenutno je aktivnih 56 mrež v okviru inštrumenta ERA-NET Cofund. 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je (na dan, 18.12.2018) partner v 11, ki pokrivajo različna raziskovalna področja:

  1. ERA PerMed - Personalizirana medicina
  2. ForestValue - Inovativno gozdno biogospodarstvo
  3. HERA  - Evropski javni proctor, kultura in integracija
  4. ERA CoBioTech - Biotehnologija
  5. ERA-MIN 2 - (naravne) surovine
  6. FLAG-ERA II - Grafen in človeški možgani
  7. QuantERA - Kvantne tehnologije
  8. M-ERA.NET 2 - materiali
  9. ERA-CVD - Kardiovaskularne bolezni
  10. ERACoSysMed - Sistemska medicina
  11. TRANSCAN-2 - Translacijske raziskave raka

Instrument Evropskega skupnega načrtovanja (EJP)

EJP Cofund, novi instrument v okviru programa Obzorje 2020, podpira izvajanje skupnega programa dejavnosti na izbranih tematskih področjih, v obdobju 5 let, vključno z raziskavami, pa tudi usklajevanjem, mreženjem in usposabljanjem.

EJP Cofund v okviru programa Obzorje 2020 je ukrep s sofinanciranjem, namenjen podpori usklajenih nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih programov. EJP Cofund si prizadeva pritegniti in združiti kritično maso nacionalnih virov za cilje in izzive Obzorja 2020.

EJP Cofund omogoča izvajanje skupnega programa dejavnosti, od projektov raziskav in inovacij do aktivnosti usklajevanja in mreženja ter dejavnosti usposabljanja, predstavitvenih dejavnosti in razširjanja, podpore tretjim osebam.

Dejavnosti EJP Cofund morajo biti podrobno opisane v letnem delovnem načrtu, ki ga je treba predložiti z ustreznim predlogom za ustanovitev EJP Cofund in je predmet odobritve Evropske komisije.

Trenutno se izvaja 5 inštrumentov v okviru EJP Cofund:

  1. EUROfusion - Fuzija
  2. CONCERT - Varstvo pred sevanji
  3. HBM4EU - Človeški biomonitoring
  4. ONE Health - Živalske zoonoze, protimikrobna odpornost in nastajajoče mikrobiološke nevarnosti
  5. Rare Disease - Redke bolezni